Forum » Programiranje » A se je možno samostojno naučit programiranja?
A se je možno samostojno naučit programiranja?
knjigobuk ::
Z uporabo spletnih in pisnih virov? Ima morda kdo že kakšne izkušnje?
Katere spletne vire lahko priporočite?
Katere spletne vire lahko priporočite?
Lion29 ::
/sarcasm
ne.
v zivljenju se ni mozno nicesar sam naucit.
/sarcasm off
na miljone se jih je naucilo samih...
stric google is your friend, vse ti bo povedal
ne.
v zivljenju se ni mozno nicesar sam naucit.
/sarcasm off
na miljone se jih je naucilo samih...
stric google is your friend, vse ti bo povedal
Founder and CTO @ Article-Factory.ai
knjigobuk ::
ramiz?! ::
Zato ker programeranje ni samo učenje kode, ampak je zadaj še na tone matematike, fizike in da so lahko potem šefi samoukim backend programerjem.
Never regret anything, there's always a reason things happen.
Invictus ::
Zato, da si zaradi lista papirja skušajo izboriti višjo plačo
Sevea.
Saj je to povsem legalen razlog. Naj samouki delajo za drobiž.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
jype ::
Legalen :)
Tudi legitimen je, ampak na tem forumu se razmeroma pogosto pritožujejo nad višino dohodka ravno diplomanti FRI, ki se jim je zdelo, da jim papir garantira visoko plačo.
Vsekakor je pa programer brez matematike, samouk ali ne, le neke vrste obrtnik. Lahko dobro zasluži in veliko naredi, ni pa od takih pričakovati, da bodo premikali meje mogočega (kar je tisto, česar se uči študente na FRI, seveda predvsem podiplomske).
Tudi legitimen je, ampak na tem forumu se razmeroma pogosto pritožujejo nad višino dohodka ravno diplomanti FRI, ki se jim je zdelo, da jim papir garantira visoko plačo.
Vsekakor je pa programer brez matematike, samouk ali ne, le neke vrste obrtnik. Lahko dobro zasluži in veliko naredi, ni pa od takih pričakovati, da bodo premikali meje mogočega (kar je tisto, česar se uči študente na FRI, seveda predvsem podiplomske).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
NeMeTko ::
Jaz bi pa zadevo obrnil in postavil na malo bolj realna tla.
Seveda se lahko naučiš nek programski jezik ali več njih kot samouk.
Vendar pa s takim učenjem prideš lahko le do določenega nivoja.
Za dosego višjega nivoja, potrebuješ neke vrste 'mentorja', ki te nauči 'dobre prakse', pokaže katere napake delaš, kako optimiziraš kodo, ki jo pišeš, kako od kode prideš do izdelka.
FRI-jevci se sicer imajo za hude programerje, ampak v praksi, ko prideš s fakultete, razen malo dodatne teorije ne obvladaš kaj dosti več kot zelo zagret samouk (čeprav to teško priznajo).
Šele delo v nekem razvojnem teamu, kjer eden drugemu plemeniti znanje, predaja in dopolnuje izkušnje, kjer se pretakajo ideje in rešitve problemov, nastajajo tudi resnejši proizvodi.
Seveda se lahko naučiš nek programski jezik ali več njih kot samouk.
Vendar pa s takim učenjem prideš lahko le do določenega nivoja.
Za dosego višjega nivoja, potrebuješ neke vrste 'mentorja', ki te nauči 'dobre prakse', pokaže katere napake delaš, kako optimiziraš kodo, ki jo pišeš, kako od kode prideš do izdelka.
FRI-jevci se sicer imajo za hude programerje, ampak v praksi, ko prideš s fakultete, razen malo dodatne teorije ne obvladaš kaj dosti več kot zelo zagret samouk (čeprav to teško priznajo).
Šele delo v nekem razvojnem teamu, kjer eden drugemu plemeniti znanje, predaja in dopolnuje izkušnje, kjer se pretakajo ideje in rešitve problemov, nastajajo tudi resnejši proizvodi.
driver_x ::
Programiranje (kodiranje) predstavlja le manjši del rešitve nekega problema. Da se sploh pride do pisanja kode, je običajno potrebno rešiti še kakšen drug problem. Tukaj so v prednosti tisti, ki razen golega kodiranja poznajo še kaj drugega, kar se uči na FRIju. Je pa tudi na FRIju precej balasta, vsaj pred 20 leti ga je bilo.
JanezH ::
Yacked2 ::
Vse se lahko naučiš če je le volja in pot. Če se nek samouk toliko časa uči programiranja z vso podznamosjo kot nek FRIjevec hodi na fax+ diploma+učenje je prav tako lahko dober programer:
Bill Gates: "I failed in some subjects in exam, but my friend passed in all. Now he is an engineer in Microsoft and I am the owner of Microsoft."
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!
jype ::
Smukec> Kaj pomeni backend programer?
Verjetno misli code monkeye, pa se je nerodno izrazil.
Verjetno misli code monkeye, pa se je nerodno izrazil.
ramiz?! ::
Smukec> Kaj pomeni backend programer?
Verjetno misli code monkeye, pa se je nerodno izrazil.
Tako ja, sem hitro tipkal, pa malo manj razmišljal.
Never regret anything, there's always a reason things happen.
blackbfm ::
Jaz nimam nobene formalne izobrazbe kar se tiče računalništva, programiram kar tako iz veselja (delphi-pascal, php, python), neke osnove (spremenljivke, funkcije itd) se že naučiš saj so približno povsod iste. Nek simpl input/output, na izi obdelava nekih podatkov, je na nivoju lego kock za 10 letnega otroka. In ogromno lahko že samo s tem narediš. Drugo pa so kakšne kompleksnejše zadeve, kakšene kolobocije direktno z ramom, algoritmi itd.
genesiss ::
Kvalitetna literaturi po vejah "computer science" (da se dobi občutek kaj vse spada pod CS):
Algorithm Design and Analysis: Either Algorithms by Dasgupta et al, Algorithm Design by Kleinberg and Tardos, Introduction to Algorithms by Cormen et al, Introduction to Algorithms: A Creative Approach by Manber. Artificial Intelligence: Either Artificial Intelligence, a Modern Approach by Russell and Norvig, Paradigms of Artificial Intelligence Programming by Norvig. Automata Theory: Either Applied Combinatorics on Words by Lothaire, Automata Theory, Languages, and Computation by Hopcroft et al, Formal Language: A Practical Introduction by Webber, Introduction to the Theory of Computation by Sipser, Languages and Machines: An Introduction to the Theory of Computer Science by Sudkamp. Category Theory: Either Abstract and Concrete Categories: The Joy of Cats by Adamek et al, Category Theory by Awodey, Category Theory for Computer Scientists by Pierce. Compilers: Either Compilers: Principles, Techniques and Tools by Aho et al, Engineering a Compiler by Cooper and Torczon, Modern Compiler Implementation by Appel. Computability Theory: Either Computability and Logic by Boolos and Jeffrey, Introduction to the Theory of Computation by Sipser. Computational Geometry: Computational Geometry: Algorithms and Applications by de Berg et al. Computer Architecture: Either Computer Architecture - A Quantitative Approach by Patterson and Hennessy. Computer Organization by Hamacher et al, Computer Systems - A Programmer's Perspective by Bryant and O'Hallaran, Structured Computer Organization by Tanenbaum. Computer Graphics: Either Computer Graphics: Principles and Practice by Foley et al, Fundamentals of Computer Graphics by Shirley and Marschner, Real-Time Rendering by Akenine-Moller et al. Computer Vision: Either Computer Vision: Algorithms and Applications by Szeliski, Computer Vision - A Modern Approach by Forsyth, Machine Vision: Theory, Algorithms, Practicalities by Davies. Cryptography: Either Cryptography Engineering by Schneier et al, Modern Cryptography by Katz and Lindell. Database Theory: Either Database Management Systems by Ramakrishnan and Gehrke, Database Systems: The Complete Book by Garcia-Molina et al. Distributed Programming: Either Distributed Systems: Concepts and Design by Dollimore et al, Introduction to Reliable Distributed Programming by Guerraoui and Rodrigues, Principles of Concurrent and Distributed Programming" by Ben-Ari. Functional Programming: Either Introduction to Functional Programming using Haskell by Bird and Wadler, Learn You a Haskell for Great Good by Lipovaca, The Little Schemer and The Seasoned Schemer by Friedman and Felleisen, ML for the Working Programmer by Paulson, Structure and Interpretation of Computer Programs by Abelson et al. General Logic: Either Logic for Computer Science: Modelling and Reasoning About Systems by Huth and Ryan, Mathematical Logic for Computer Scientists by Ben-Ari. Human-Computer Interaction: Designing the User Interface: Strategies for Effective Human-Computer Interaction by Shneiderman. Information Theory: Either Information Theory by Cover and Thomas, Information Theory and Reliable Communication by Gallager. Information Theory, Inference, and Learning Algorithms by MacKay. Intractability: Either Computational Complexity by Papadimitriou, Computational Complexity: A Modern Approach by Arora and Barak, Introduction to the Theory of Computation by Sipser. Lambda Calculus: Lambda Calculi: A Guide for Computer Scientists by Hankin. Logic Programming: Either Prolog Programming for Artificial Intelligence by Bratko, The Art of Prolog: Advanced Programming Techniques by Shapiro. Machine Learning: Either Bayesian Reasoning and Machine Learning by Barber, Data Mining: Practical Machine Learning Tools and Techniques, by Witten and Frank, The Elements of Statistical Learning: Data Mining, Inference, and Prediction by Hastie et al, Introduction to Machine Learning by Alpaydin, Machine Learning by Mitchell, Mining of Massive Datasets by Ullman and Rajamaran, Pattern Recognition and Machine Learning by Bishop and Pattern Classification by Duda and Hart. Natural Language Processing: Either Foundations of Statistical Natural Language Processing by Manning and Schutze, Speech and Language Processing by Jurafsky and Martin. Networks: Either Computer Networking by Kurose and Ross, Computer Networks by Tanenbaum and Wetherall. Numerical Methods: Numerical Recipes in C: The Art of Scientific Computing by Press et al. OO Program Design: Design Patterns, Elements of Reusable Object-Oriented Software by Gamma et al. Operating Systems: Operating System Design and Implementation by Tanenbaum. Operations Research: Either Convex Optimization by Boyd and Vandenberghe, Linear Programming and Network Flows by Bazaraa et al. Pi Calculus: Communicating and Mobile Processes: The Pi Calculus by Milner. Program Analysis: Principles of Program Analysis by Nielson et al. Programming Language Concepts and Design: Either Concepts, Techniques and Models of Computer Programming by Van Roy and Haridi, Essentials of Programming Languages by Friedman et al, Modern Programming Languages: A Practical Introduction by Webber, Programming Languages: Application and Interpretation by Krishnamurthi. Programming Language Pragmatics by Scott. Programming Language Semantics: Either Formal Semantics of Programming Languages by Winskel, Foundations for Programming Languages by Mitchell, Semantics Engineering with PLT Redex by Felleisen, Semantics of Programming Languages: Structures and Techniques by Gunter. Quantum Computation: Quantum Computation and Quantum Information by Nielson and Chuang. Randomized Algorithm Design and Analysis: Either Randomized Algorithms by Motwani and Raghavan, Probability and Computing, Randomized Algorithms and Probabilistic Analysis by Mitzenmacher and Upfal. Security Engineering: Security Engineering by Anderson. Software Engineering: Software Engineering by Sommerville. Term Rewriting: Term Rewriting and All That by Baader and Nipkow. Type Theory: Either Foundations for Programming Languages by Mitchell, Types and Programming Languages by Pierce. General useful reference works for programmers on the art, science and methodology of engineering programs: Code Complete: A Practical Handbook of Software Construction by McConnell, Crystal Clear: A Human Powered Methodology for Small Teams by Cockburn, How to Design Programs by Felleisen et al, The Mythical Man Month by Brooks, The Pragmatic Programmer by Hunt and Thomas, Refactoring: Improving the Design of Existing Code by Fowler et al, Why Programs Fail: A Guide to Systematic Debugging by Zeller.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: genesiss ()
Meizu ::
Vse kar te učijo na FRIju že piše na internetu. Vsakič ko smo naleteli na problem v pythonu npr. smo si ogledovali pythonovo dokumentacijo. Google je kot že povedano tvoj prijatelj, na njem boš našel vse kar te lahko na FRIju naučijo. Finta je sam v tem, da na FRIju rabiš sam poslušat, da zveš nekaj koristnega, medtem ko sam se pa moraš pač potrudit in stvari iskat po googlu.
Ter kot so ostali že rekli, FRI ti da pač tisti papir.
Vse ostalo se da naučit doma. Saj se praktično kljub delu za faks v svetu računalništva vseh ostalih 90% znanja priučiš doma z drkljanjem po programski kodi in realizaciji svojih lastnih projektov ali pa s študentskim delom nekje v nekem podjetju.
Ter kot so ostali že rekli, FRI ti da pač tisti papir.
Vse ostalo se da naučit doma. Saj se praktično kljub delu za faks v svetu računalništva vseh ostalih 90% znanja priučiš doma z drkljanjem po programski kodi in realizaciji svojih lastnih projektov ali pa s študentskim delom nekje v nekem podjetju.
NeMeTko ::
Zares sposobni programerji že pri 16 letih obvladajo stvari....
Ostali gredo na FRI, da bi se vsaj približali temu znanju.
Ostali gredo na FRI, da bi se vsaj približali temu znanju.
Marat ::
Na FRI študiraš računalniško ZNANOST. Programiranje je pa obrt, ki se jo sicer (med drugim) lahko naučiš tudi na FRI, lahko pa tudi sam.
Torej če hočeš biti znanstvenik in odkrivati nove stvari v računalništvu, pojdi na FRI. Če pa hočeš delati programe za kruh (kot šiht), pa se lahko zadeve naučiš sam (seveda nič ne škodi če študiraš na FRI).
Torej če hočeš biti znanstvenik in odkrivati nove stvari v računalništvu, pojdi na FRI. Če pa hočeš delati programe za kruh (kot šiht), pa se lahko zadeve naučiš sam (seveda nič ne škodi če študiraš na FRI).
Phantomeye ::
Programerji, k so recimo brez domišljije, pa rabijo nekoga, ki jih vodi! :D In takšnih je veliko :P
Lion29 ::
noben fax ali sola ali mentor te ne bo naucil programirat, ce sam ne bos zavihal rokave in poskusal resiti nekaj problemov SAM...
ogrmono trial/failov in sele nato lahko nadgrajujes
velika razlika med matematiki/programerji/logiki/codemonkeyi, etc...
samo pmanjkanje v logikcnem sklepanju, etc... lahko nadomestis z veliko trial/faili in izkusnjami....
dobre prakse, etc... vse se da na netu naucit... edino voljo je treba imet...
jaz se najvec naucim tako, da nek projekt startam over and over.... in vsakic ga izvedem bistevno bolje kot prvic...
ogrmono trial/failov in sele nato lahko nadgrajujes
velika razlika med matematiki/programerji/logiki/codemonkeyi, etc...
samo pmanjkanje v logikcnem sklepanju, etc... lahko nadomestis z veliko trial/faili in izkusnjami....
dobre prakse, etc... vse se da na netu naucit... edino voljo je treba imet...
jaz se najvec naucim tako, da nek projekt startam over and over.... in vsakic ga izvedem bistevno bolje kot prvic...
Founder and CTO @ Article-Factory.ai
repo ::
O(n) notacija je nekaj takega, kar samouku manjka. pa napredne podatkovne strukture.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
Karlos ::
Z uporabo spletnih in pisnih virov? Ima morda kdo že kakšne izkušnje?
Katere spletne vire lahko priporočite?
Spletnih virov je kot listja in trave, jaz bo mogoče priporočal kaj v smislu http://www.udacity.com/overview/Course/...
kaj bi se našlo tudi na https://www.coursera.org/
Sai Baba: "Dam vam to, kar hočete, da boste hoteli to, kar vam želim dati."
Invictus ::
Prednost faksa je preprosto v okolju. Kjer lahko s sošolci razglabljaš o problemu. Ali s profesorjem.
Tega pri samouku ni. Punci najbrž dol visi zakaj ti ena skripta v pythonu ne dela.
Poleg tega računalništvo ni samo programiranje.
Tega pri samouku ni. Punci najbrž dol visi zakaj ti ena skripta v pythonu ne dela.
Poleg tega računalništvo ni samo programiranje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
urosz ::
jaz prednost faksa napram samoukom vidim predvsem v tem, da diplomiranec iz fri-ja ali feri-ja bolj široko gleda na računalništvo in nekako bolj razume delovanje računalniškega/informacijskega sistema kot celota.
pa seveda list papirja, ki te uvrsti v višji plačilni razred.
pa seveda list papirja, ki te uvrsti v višji plačilni razred.
pegasus ::
draciel ::
Phantomeye je izjavil:
Programerji, k so recimo brez domišljije, pa rabijo nekoga, ki jih vodi! :D In takšnih je veliko :P
Kako misliš brez domišlije? Nisem čisto razumel tvojega stavka..
a si mislil, da ko že znaš nekaj sprogramirati, da potem nimaš domišlije kaj bi naredil koristnega? a je blo tako mišljeno?
NeMeTko ::
Očitno so nekateri prepričani, da FRI iz idota naredi genija.
Oz. zagovarjajo teorijo, da programirati lahko naučiš vsako opico, ampak edino če greš na FRI, lahko tudi kaj koristnega sprogramiraš.
Jaz temu pravim narcisoidno razmišljanje.
Oz. zagovarjajo teorijo, da programirati lahko naučiš vsako opico, ampak edino če greš na FRI, lahko tudi kaj koristnega sprogramiraš.
Jaz temu pravim narcisoidno razmišljanje.
jype ::
repo> O(n) notacija je nekaj takega, kar samouku manjka. pa napredne podatkovne strukture.
Jaz sem samouk, pa mi od tega znanja ne manjka nič. Ampak jaz nisem zgolj obrtnik.
Jaz sem samouk, pa mi od tega znanja ne manjka nič. Ampak jaz nisem zgolj obrtnik.
furion ::
repo> O(n) notacija je nekaj takega, kar samouku manjka. pa napredne podatkovne strukture.
Jaz sem samouk, pa mi od tega znanja ne manjka nič. Ampak jaz nisem zgolj obrtnik.
Kaj pa je narobe s tem, da si samouk in obrtnik? A nisi na boljsem kot tisti, ki ma papir pa se prodaja za sluzbo?
Razen ce je job dober, pa folk skuliran. Pa da delas kej norega, z dobrimi sodelavci, potem je super.
Jaz sem tudi samouk, pa se mi ne zdi da bi mi kaj majkalo. Eni tle omenjate matematiko, sej matematika je pa ja easy. In pa ni nic drugace kot programiranje, ce kej ne razumes pac pogooglas pa se naucis.
furion ::
Nič ni narobe, če si obrtnik - samo matematiko pozabiš, če je ne uporabljaš.
Jah sej tut tisti k gre na FRI 90% stvari pozabi v par letih. Razen tega, na cem pac delas. A ni zato biti samouk bolje? Ker pac obvladas to s cemer se v nekem danem trenutku ukvarjas, In ce te veseli, zakaj pa ne, sej vse ostalo se itaq sproti naucis ni sam programiranje.
Pa tisti z FRI ko pride v job na nek projekt je tudi noob pa se mora naucit vse, ima pac samo IT osnove.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: furion ()
jype ::
Drži.
Vseeno je par pomembnih reči, ki jih samouk enostavneje zamoči: Prva je, da te na faksu seznanijo z ogromno rečmi, ki jih potem poznaš in nanje lahko pomisliš, ko iščeš rešitev problema. Če si samouk in se nisi potrudil v širino, lahko takšne reči manjkajo. Druga, ki pesti tudi mene, je pa poznavanje literature, s katero se na faksu srečaš. Jaz potencialno porabim precej več časa za iskanje literature v določenih nišah, medtem ko kolegi, ki so skoz dali faks, literaturo vsaj približno poznajo in bolje vedo, kaj točno iščejo.
Vseeno je par pomembnih reči, ki jih samouk enostavneje zamoči: Prva je, da te na faksu seznanijo z ogromno rečmi, ki jih potem poznaš in nanje lahko pomisliš, ko iščeš rešitev problema. Če si samouk in se nisi potrudil v širino, lahko takšne reči manjkajo. Druga, ki pesti tudi mene, je pa poznavanje literature, s katero se na faksu srečaš. Jaz potencialno porabim precej več časa za iskanje literature v določenih nišah, medtem ko kolegi, ki so skoz dali faks, literaturo vsaj približno poznajo in bolje vedo, kaj točno iščejo.
furion ::
Drži.
Vseeno je par pomembnih reči, ki jih samouk enostavneje zamoči: Prva je, da te na faksu seznanijo z ogromno rečmi, ki jih potem poznaš in nanje lahko pomisliš, ko iščeš rešitev problema. Če si samouk in se nisi potrudil v širino, lahko takšne reči manjkajo. Druga, ki pesti tudi mene, je pa poznavanje literature, s katero se na faksu srečaš. Jaz potencialno porabim precej več časa za iskanje literature v določenih nišah, medtem ko kolegi, ki so skoz dali faks, literaturo vsaj približno poznajo in bolje vedo, kaj točno iščejo.
Ja res je. Dobro je da mas kolega k je naredil FRI pa ga vprasas ce mas kje tak problem. Cene so itaq forumi na netu pa ti kdo pomaga.
Malo tesko je vcasih videt celotno sliko. Z leti pa stvari pridejo skup. Js se s tem ukvarjam 7+ let, pa se mi v tej tocki ne zdi vredno zgubljat casa s fri.
cen1 ::
Se samostojno da naučiti programiranja? Ja, logično da se da. Če se greš resen pristop, pribereš kakšno dobro knjigo ali vodiče na internetu se da zelo lepo naučiti programiranja.
Na faksu so stvari zastavljene precej širše. Dobiš znanje matematike, podatkovnih baz, internetnih protokolov, internetne varnosti, optimizacije algoritmov, delovanja OS, digitalnih vezij itd itd. Če se sam učiš samo programiranja ne boš nikoli zaobjel vsega tega znanja razen če ga ravno potrebuješ pri nekem svojem projektu. Vse to širše znanje zelo pomaga pri tem da dejansko veš kako kakšna zadeva deluje ko ti poženeš program in ti precej tudi pomaga pri različnih pristopih k programiranju. Knjige in vodiči zajamejo samo semantiko nekega programskega jezika kar je zelo ozko področje.
Na kratko rečeno, fakulteta zaobjema celotno področje računalništva, programiranje je samo del tega. Najboljša pot je samouk+fakulteta. Mogoče je da tudi samouk pridobi vse znanje ki ga da fakulteta ampak zagotovo traja precej več časa. Samouk se uči predvsem tisto kar ga zanima in kar bi potreboval pri projektu medtem ko si na fakulteti prisiljen da zaobjameš vse, tudi če te recimo ne zanima ampak zna biti koristno.
Na faksu so stvari zastavljene precej širše. Dobiš znanje matematike, podatkovnih baz, internetnih protokolov, internetne varnosti, optimizacije algoritmov, delovanja OS, digitalnih vezij itd itd. Če se sam učiš samo programiranja ne boš nikoli zaobjel vsega tega znanja razen če ga ravno potrebuješ pri nekem svojem projektu. Vse to širše znanje zelo pomaga pri tem da dejansko veš kako kakšna zadeva deluje ko ti poženeš program in ti precej tudi pomaga pri različnih pristopih k programiranju. Knjige in vodiči zajamejo samo semantiko nekega programskega jezika kar je zelo ozko področje.
Na kratko rečeno, fakulteta zaobjema celotno področje računalništva, programiranje je samo del tega. Najboljša pot je samouk+fakulteta. Mogoče je da tudi samouk pridobi vse znanje ki ga da fakulteta ampak zagotovo traja precej več časa. Samouk se uči predvsem tisto kar ga zanima in kar bi potreboval pri projektu medtem ko si na fakulteti prisiljen da zaobjameš vse, tudi če te recimo ne zanima ampak zna biti koristno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: cen1 ()
driver_x ::
Jaz sem programiral pred FRIjem (samouk) in po FRIju. Moja izkušnja je taka, da sicer lahko programiraš tudi kot samouk, ampak se večinoma niti ne zavedaš, kaj ti manjka. Velikokrat si pri razvoju algoritmov lahko pomagaš z matematičnimi znanji, ki jih pridobiš na FRIju. Nikjer pa ne piše, da je diploma iz FRIja garant, da je nekdo dober in da ne more biti dober nekdo, ki je samouk.
gendale ::
sevea se lahko naučiš tudi sam
problem je, ker se v takih primerih dosti ljudi izogiba učenja o stvareh, ki jih ne zanimajo/jim grejo slabo
faks te pa prisili, da se vsaj malo naučiš tudi tega
problem je, ker se v takih primerih dosti ljudi izogiba učenja o stvareh, ki jih ne zanimajo/jim grejo slabo
faks te pa prisili, da se vsaj malo naučiš tudi tega
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
MrBrdo ::
Programiranja se moraš vedno naučit sam, tudi na FRIju. Na FRIju ti dajo nekaj napotkov, osnovnih informacij glede programiranja, ampak zares naučiti pa se moraš sam, saj se naučiti da le z vajo.
Če smo že pri FRIju, prej kot znanje programiranja, dobiš druga znanja (computer science). Programiranje ni glavni rezultat FRIja. Tako da če ti npr. 1 leto veliko programiraš boš verjetno znal bolje programirat kot pa povprečen frišen diplomant FRIja. Samo bo on imel pač neka druga znanja.
Če smo že pri FRIju, prej kot znanje programiranja, dobiš druga znanja (computer science). Programiranje ni glavni rezultat FRIja. Tako da če ti npr. 1 leto veliko programiraš boš verjetno znal bolje programirat kot pa povprečen frišen diplomant FRIja. Samo bo on imel pač neka druga znanja.
MrBrdo
Grumf ::
Oh, kako imam rad te teme. FRIjevci, ki si z razno raznimi izgovori probajo upraviciti 4 ali vec let dudlanja
na pamet nekaterih relevantnih in veliko nerelevantnih "tehnologij", po končanem faksu, pa do konca življenja
čakajo na priložnost uporabiti svojo širino znanja.
Naj citiram Marka Twaina: "I have never let my schooling interfere with my education."
Knjigobuk: ja, lahko se sam naučiš, z prakso lahko zelo učinkovito nadoknadiš vso "širino" in "globino" znanja,
ki so jo dobili na FRIju in v tistih povprečnih šestih letih dela v primerno orientirani firmi pustiš 99% FRIjevcev
daleč zadaj. Je pa vse odvisno od tebe, če bi programiral zaradi denarja, kar takoj odnehaj, ni dovolj močan
motivator.
na pamet nekaterih relevantnih in veliko nerelevantnih "tehnologij", po končanem faksu, pa do konca življenja
čakajo na priložnost uporabiti svojo širino znanja.
Naj citiram Marka Twaina: "I have never let my schooling interfere with my education."
Knjigobuk: ja, lahko se sam naučiš, z prakso lahko zelo učinkovito nadoknadiš vso "širino" in "globino" znanja,
ki so jo dobili na FRIju in v tistih povprečnih šestih letih dela v primerno orientirani firmi pustiš 99% FRIjevcev
daleč zadaj. Je pa vse odvisno od tebe, če bi programiral zaradi denarja, kar takoj odnehaj, ni dovolj močan
motivator.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Grumf ()
Smurf ::
Oh, kako imam rad te teme. FRIjevci, ki si z razno raznimi izgovori probajo upraviciti 4 ali vec let dudlanja
na pamet nekaterih relevantnih in veliko nerelevantnih "tehnologij", po končanem faksu, pa do konca življenja
čakajo na priložnost uporabiti svojo širino znanja.
Si se eden izmed mnogih, ki ne razume, kako pravilno dobiti znanje s pomocjo fakultete, kar dudlanje na pamet definitivno ni. Tako je tudi logicno, da se ti zdi studiranje brezveze. Ampak ti pa lahko zatrdim, da tisti, ki delujemo v tehnoloskih podjetjih to znanje se kako potrebujemo. Seveda pa obstajajo tudi ljudje, ki so to znanje pridobili izven fakultete, ampak so se morali na koncu nauciti enake stvari.
Grumf ::
Si se eden izmed mnogih, ki ne razume, kako pravilno dobiti znanje s pomocjo fakultete, kar dudlanje na pamet definitivno ni. Tako je tudi logicno, da se ti zdi studiranje brezveze. Ampak ti pa lahko zatrdim, da tisti, ki delujemo v tehnoloskih podjetjih to znanje se kako potrebujemo. Seveda pa obstajajo tudi ljudje, ki so to znanje pridobili izven fakultete, ampak so se morali na koncu nauciti enake stvari.
Ej vseeno mi je kaj si misliš, "kakšen sem", dejstvo je, da z razumevanjem teme in spodobnosti uporabe, izpita
pač ne narediš, fakulteta dobi denar na glavo študenta in pri takšnem pristopu, bi bila v letniku po dva študenta,
morda trije, če bi bila dobra letina. Se pravi je treba snov prilagoditi, da lahko delajo faks tudi netalentirani,
a pridni z dobrim spominom.
Ja, sammy73, dobro povedano. Saj to je tudi sicer značilnost tistih 99% FRIjevcev, znajo dobro povedati, saj so to
trenirali 4+ leta. Zatakne se ko je treba narediti.
(pa se takoj opravičim, tistim, ki jim delam krivico, poznam tudi ljudi, ki so iz FRIja in absolutno obvladajo, vendar
bi obvladali tudi brez FRIja)
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Grumf ()
Grumf ::
-io-> Zatakne se ko je treba narediti.
Jaz tega nisem opazil pri veliko diplomantih s FRI.
Fino. Verjetno preveč pričakujem od njih, po drugi strani, pa sami pravijo, da imajo strašno širino.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Grumf ()
Spura ::
Z uporabo spletnih in pisnih virov?
Da. Ko sm jst zacel nisem imel nobenih knjig niti neta, samo language in API reference.
A pogruntu si, da faks ne naredi programerja? A ni to logicno, glede na to, da ta faks naredijo tudi ljudje, ki so napisali pod 1000 vrstic kode v lajfu.
Ja, sammy73, dobro povedano. Saj to je tudi sicer značilnost tistih 99% FRIjevcev, znajo dobro povedati, saj so to
trenirali 4+ leta. Zatakne se ko je treba narediti.
(pa se takoj opravičim, tistim, ki jim delam krivico, poznam tudi ljudi, ki so iz FRIja in absolutno obvladajo, vendar
bi obvladali tudi brez FRIja)
Grumf ::
Da. Ko sm jst zacel nisem imel nobenih knjig niti neta, samo language in API reference.
Oh, to so bili lepi časi,...
A pogruntu si, da faks ne naredi programerja? A ni to logicno, glede na to, da ta faks naredijo
tudi ljudje, ki so napisali pod 1000 vrstic kode v lajfu.
Ma ne vem, tule me prepričujejo, o neki širini in globini, mogoče se pa midva motiva?
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Tr0n ::
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Karierna pot programerja brez računalniškega faksa (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Programiranje | 29702 (24970) | 111111111111 |
» | FRI vs FE (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 25473 (20264) | Invictus |
» | Iščem delo računalništvo poslovna informatika, ...Oddelek: Loža | 2834 (2392) | borut0007 |
» | Ali rabim faks ali je dovolj da se sam naucim programirat? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 26858 (22751) | NeMeTko |
» | FRI in zaposlitev (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 19379 (17459) | detroit |