Deterministično vesolje in svobodna volja - miselni poskus

Moj cent:

Klasičen hardcore determinizem bi bil, če bi imel hipotetičnega opazovalca v ali izven našega vesolja (predpostavimo da z ultimativno svobodno voljo), ki bi lahko v detajle opazoval najmanjši kvant delovanja našega vesolja in ampak da ob tem ne bi na noben način vplival na samo delovanje vesolja (skrit opazovalec - seznanjen z vsem trenutnim stanjem delcev/sil in zmožnostjo kalkulacije posledičnih scenarijev).
Če bi hard determinizem veljal, bi lahko ta opazovalec na temelju začetnih (ali v poljubno danem času danih) pogojev skaluliral vse bodoče dogodke v takem vesolju. Do kvanta natančno. Klasičnega pojmovanja svobodne volje nas ljudi v takem vesolju v tem primeru ni. Ampak to je striktno hipotetičen in nepreverljiv scenarij kontra fizikalnim zakonitostim, kjer mora opazovalec biti del sistema in ga že z opažanjem spreminja.

Druga skrajnost bi bila, da je naše vesolje povsem nepredvidljivo, nedeterministično random/kaotično. Da je substrat kaotičen in so vse makroskopske strukture la začasno stabilna stanja v tem kaosu. To očitno ni res, saj so makroskopske strukture skoraj vse predvidljive in ne povsem kaotične. Tudi v tem primeru klasične svobodne volje ne bi imel, saj bi le ta morala biti podložena temu kaosu.

Očitno je resnica nekje vmes. In to je Probabilizem.

Fizika pozna relativistična pravila makroskopskega, Newtonskega sveta (splošna in posebna relativnost) - ki se obnaša deterministično, predvidljivo
in pravila kvantne mehanike, kjer operiramo z verjetnostnimi enačbami ali celo z randomom.

Oboje je del našega vesolja in edini (enostaven) način kombiniranja obojega je da celoten sistem opišemo kot probabilističen. Random (pseudorandom, kaotičen - vseeno) sistem privede do (meta)stabilnih struktur z (meta)stabilnimi pravili. Kompleksnejša kot je struktura - stabilnejša je (v smislu determiniranosti - obenem je tudi bolj podložena entropiji). Ampak v vsakem danem trenutku obstaja možnost da kvantni randomm privede do prememb na makroskopskem nivoju in v vsakem danem trenutku obstaja možnost, da celotna struktura celo povsem razpade.
Vse to pa že sedaj relativno dobro opisujemo z probabilistističnimi funkcijami.

Kako se vplete svobodna volj v to? Znotraj probabilističnega okvirja je možna. Kompleksnost možganov in naših teles lahko dobi delno kontrolo nad enostavnejšo okolico in morda celo nad samim sabo. Ampak zgolj do meja probabilizma. Nič ni določeno v kamen - vse je zgolj določena stopnja verjetnosti (ampak verjetnost, na katero lahko kot visokostrukturirane, kompleksne in inteligentne enote vsekakor vplivamo).

Okapijev primer to bolj slabo ponazarja, ker so vsi vključeni posamezniki del istega sistema in ni objektivne, zunanje reference na dano dogajanje.

Fizika pozna relativistična pravila makroskopskega, Newtonskega sveta (splošna in posebna relativnost) - ki se obnaša deterministično, predvidljivo
in pravila kvantne mehanike, kjer operiramo z verjetnostnimi enačbami ali celo z randomom.Kako se vplete svobodna volj v to? Znotraj probabilističnega okvirja je možna. Kompleksnost možganov in naših teles lahko dobi delno kontrolo nad enostavnejšo okolico in morda celo nad samim sabo. Ampak zgolj do meja probabilizma. Nič ni določeno v kamen - vse je zgolj določena stopnja verjetnosti (ampak verjetnost, na katero lahko kot visokostrukturirane, kompleksne in inteligentne enote vsekakor vplivamo).

saj to tudi okapi zagovarja


sam ostali niso navdušeni, nimajo pa kakega pametnega protiargumenta

Probabilizem je grob fizikalen okvir - v smislu svobodne volje pa je ena zanimivost:

- Če imamo vsaj neko delno realno sposobnost lastnega odločanja, potem imamo svobodno voljo (neke vrste)
- Če je morebitna "iluzija" svobodne volje dovolj dobra (da sami ne vidimo omejitev in se smatramo odgovorne pri odločanju - kljub morebitnemu in/determiniranemu sistemu nad našo kontrolo), potem imamo svobodno voljo (neke vrste)
- Po Occamu torej - če se v vseh vidikih zdi, da imamo svobodno voljo in delujemo po njej - potem jo najverjetneje tudi imamo (in to je lahko v probabilističnem ali v determiniranem svetu ali celov povsem kaotičnem, če je dovolj obširen).