» »

München na pol poti s prehodom na Linux

München na pol poti s prehodom na Linux

Slashdot - Maja 2003 se je mestni svet v Münchnu odločil za prehod na odprto kodo - operacijski sistem GNU/Linux, brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Po ne preveč spodbudnem začetku so z namestitvami pričeli leta 2006; novembra 2008 je namenska Linux distribucija LiMux tekla na 1200 mestnih računalih, dve leti kasneje že "na več kot 3000", nedavno pa so jo namestili že kar na polovico od okvirno 12 tisoč računalnikov. Zaključek načrtujejo karseda hitro, in sicer že naslednje leto.

Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows aplikacij, čeprav jih mnogo počne isto ali zelo podobno stvar. Kar se tiče Oken, so imeli kar 21 različnih verzij, in to brez centraliziranega upravljanja nadgradenj in varnostnih nastavitev. Dnevno delo s papirovjem je potekalo ob pomoči približno 21 tisoč MS Word makrojev, predlog in obrazcev, ki jih je bilo treba prepisati za OpenOffice. V precej primerih so za to morali najeti zunanje izvajalce, kar je le še podaljšalo in podražilo prehod.

V skladu z gornjimi ugotovitvami so leta 2006 začeli "mehko" migracijo, se pravi, na obstoječa MS Windows okolja so najprej namestili brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Lotili so se pretvorbe omenjenih MS Office makrojev in do leta 2008 jim jih je uspelo prepisati veliko večino. Istočasno so delali na GNU/Linux distribuciji LiMux, ki v prvih dveh različicah osnovala na Debianu, potem pa na LTS Ubuntu (LiMux v3 = Ubuntu 8.10, prihajajoči LiMux v4 = Ubuntu 10.10). Prehod na to distribucijo je trenutno, kot rečeno, na polovici.

Konec leta 2009 v celoti preklopili z MS Office na OpenOffice.org in s tem je standardni format dokumentov postal odprti standard Open Document Format. Pošiljanje .doc priponk po e-pošti oz. njihova objava na spletu sta s tem postala preteklost, kar je izredno pomemben dosežek.

Gledano celostno je migracija torej tehnično in cenovno zelo zahteven projekt, prihranki v obliki manjke licenčnin in možnosti uporabe prostih tehnologij pa bodo vidni šele po več letih.

9 komentarjev

jlpktnst ::

Ja čakaj, to ni samo migracija, to so trije projekti v enem

* nadgradnja

* migracija

* konsolidacija

Uglavnem so upgrejdal 100 različnih sistemov in verzij v eno samo, imajo centralni management in standard? To je mucho mucho več kot pa samo migracija. Migrirajo lahko ljudje sami praktično brez pomoči razen tu pa tam kaj.

3p ::

Bomo videli, če bo spet veljalo, da zadnjih 10% projekta traja 90% časa (tako kot prvih 90% projekta). 8-)

ingo ::

A ni blo pred kratkim objavljeno, da je to propadlo in da se vračajo nazaj k MS?! Al je blo to neko drugo mesto? Če ja, potem mi ni jasno kako so eni z nadgradnjo in prehodom zadovoljni, drugim je pa čist ''dol palo''!?!?! :D

Pithlit ::

Zato ker eni so pač leni pa se jim ne da niti pogledat kam drugam in raj lajajo nekam v tri dni. Saj lahko pogledaš večino naše birokracije pa ti bo takoj jasno. Zdolgočaseni uradniki, ki jim je odveč popolnoma vse kar ni natačno določeno v njihovem opisu dela.

Hvala bogu ali pa pač komurkoli že za svetle izjeme... ki jih je, roko na srce, vedno več. Predvsem mlajša generacija.
Life is as complicated as we make it...

driver_x ::

Jaz imam precej izkušenj z uvajanjem in nadgradnjami informacijskih sistemov po podjetjih. Brez izjeme smo pri uporabnikih vedno naleteli na precejšen odpor, še preden so sploh vedeli, kaj bodo dobili. Da ne omenjam odnosa do zadev, ki niso v njihovih opisih dela. Tako da vsako čast vsem, ki se lotevajo kakršnih koli migracij, ne samo omenjenih Windows -> Linux. Verjetno so pri vseh teh prehodih precej podcenjeni netehniški vidiki, za katere pa se kasneje izkaže, da zahtevajo največ energije. Poleg tega pogosto v kolektivih obstajajo posamezniki, ki imajo precejšen vpliv na ostale. Če se taki postavijo po robu spremembam, je prehod še toliko težji. Sam sem se v takih primerih pogosto posluževal "podkupovanja" - izdelave dodatnih funkcij v softweru, ki so bile običajno čisto nepotrebne, a smo z njimi ustregli tem posameznikom ter jih tako pridobili na svojo stran.

bf4ed ::

Kar se tiče Oken, so imeli kar 21 različnih verzij,


Kaj naj bi to blo? Spet neko brezvezno prevajanje?
Kakšna Okna? AJM, Velux? Jelovica?.....

poweroff ::

Da, da. To je bila predvsem prenova poslovnih procesov, konsolidacija, nadgradnja in šele na koncu migracija. Zato je trajalo toliko časa in stalo toliko.

Nasprotniki Linuxa so seveda lajali, da je prehod na Linux fail. Ampak tudi če bi hoteli narediti enako (konsolidacija, nadgradnja,...) na Windows sistemih, bi bilo to drago in dolgotrajno.
sudo poweroff

Poldi112 ::

A nisi tudi ti rekel, da je prehod fail?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

poweroff ::

Sem. Ampak zato, ker so zaj* v izhodišču - niso upoštevali da NE GRE samo za prehod.
sudo poweroff


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Münchenski mestni svetniki ne znajo uporabljati Linuxa (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
20176163 (66805) Ghost7
»

Prah okoli Münchenske napovedi vrnitve k Microsoftu se počasi razblinja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
421158504 (147050) trnvpeti
»

München s prehodom na Linux in OpenOffice prihranil 10 milijonov evrov (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
22454224 (48951) kitaj
»

Tegobe münchenske migracije na Linux in končni triumf (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
10324224 (21743) Daedalus

Več podobnih tem