V članku opisujejo postopek dupliciranja (fizičnih) ključev s pomočjo fotografiranja iz razdalje več kot 30 metrov. Razvili so celo prototip Sneakey, programsko aplikacijo, ki je sposobna dekodirati obliko ključa iz fotografije. Pri tem je potrebno vedeti tip ključa, uporabnik pa mora določiti kontrolne točke ključa na fotografiji.
Podobne postopke komercialno sicer že izvajajo nekatera podjetja, ki pa zahtevajo visokoresolucijske fotografije ključev pod pravim kotom. Postopek Laxtona, Wanga in Savagea te omejitve presega in omogoča izdelavo duplikatov ključev tudi iz slabših fotografij, ki so lahko posnete od strani (ali zgoraj).
Je torej ključe bolj pametno spraviti v žep in ne obesiti za pas?
No, iz takele kvalitete fotke bi bolj tažko dupliciral moderen ključ. Saj veste, govorim o tistih ki "jih ne morejo narediti" ključavničarji ampak "jih moraš" naročit- take ki imajo luknjice in palčke poleg zobov.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Na bilo naključje, pač pa premišljena akcija. Tip, ki je skrbel za izdelavo duplikata se je imenoval Master of Keys. Njegovo pravo ime ni znano, ker ga niso nikoli ujeli.
So pa roparji potem ob vlomu našli original ključ. Vseeno so kopijo naredili iz fotografije.
Kolikor je iz dokumenta razvidno je to dokaj neuporabno za "napredne" ključavnice, ki nimajo obeh strani enakih. Za kakšna cerkvena vrata odpret je pa dober trik :)
