» »

Saturn nova?

Saturn nova?

Invictus ::

1cm debela (in ustrezno dolga) Palica iz kritične mase plutonija nikakor ni nadkritična. Niti pri "večji gostoti" ne.


To definitvno ne drži. Pri večji gostoti je kritična masa manjša. Oz. kot sem napisal že zgoraj (beri prejšnji moj post), je pomembno kritično število nevtronov na določenem volumnu da se sproži verižna reakcija. Tako da lahko eksplodira tudi 1g plutonija, če ga dovolj stisnemo. To logiko se uporablja v atomskih bombah že od začetka, v novejšem času je pa celo možno nastavljat s kakšno močjo le ta atomska bomba eksplodira (10 - 200 kT), pač glede na vojaške potrebe.

V starih obrambah je bilo kar precej člankov o tem ... Pojdite v knjižnico in si malo preberite. Zelo dobro napisani poljudni članki. Dobesedno za laike, kot ste (smo) tu.

LP I.

jype ::

Invictus> Tako da lahko eksplodira tudi 1g plutonija, če ga dovolj stisnemo.

Ja. Stisnit (in držati stisnjenega) pa ga moramo tako močno, kot se to dogaja le v - zvezdah.

Na nobenem Jupitru se kaj temu podobnega ne more zgoditi.

Thomas ::

Koliko časa pa zdrži stisnjenega jekleni ovoj atomske (vodikove) bombe, modrina?

Ko je enkrat verižna reakcija dovolj daleč, prej doseže dovolj stopinj za ignacijo vodika, kot se sfizla!

To smo videli na Zemlji že velikokrat. Zgleda da Gundolf in jure zastopata stališče, da atomska ali vodikova bomba sploh ni možna.

Po njuni (trhli) logiki že.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Gundolf ::

Tole me je pa nasmejal. Jekleni ovoj drži stisnjen plutonij v atomski bombi. Nice one Thomas :)
cout << "[st.koda c]" << moja_koda << "[/st.koda c]";

gani-med ::

Atomske bombe so seveda možne, vendar pa jih tako enostavno tudi ni mogoče narediti, kot zgleda na slikcah, ker je potrebno postaviti ravno pravšnjo sceno - prave pogoje za začetek procesa.

Za sprožitev procesa termonuklearne reakcije (fuzijo) sta potrebna "le dva" pogoja, dovolj velika temperatura (kinetična energija delcev) in gostota (bližina delcev). Pa seveda dovolj pravega materiala.
Na prvi pogled zelo simpl ..

Te pogoje je mogoče za kratek čas ustvariti tudi umetno, v bombah.
Ko pride do eksplozije, se pogoji spremenijo in ne zadostujejo več za nadaljevanje procesa.

V zvezdnih sredicah se potrebni pogoji lahko vzdržujejo tudi za daljši čas zaradi konstantnega pritiska , ki tudi po sproženi reakciji ne popusti in zaradi neprekinjenega vzdrževanja visoke temperature.

Že malo višje od jedra Sonca, kjer pogoji niso več ugodni, se fuzija ustavi in ne deluje več, čeprav je naokoli še vedno ogromno vodika in tudi pritisk in temperatura nista zanemarljiva, vendar za fuzijo premajhna.

Če bi v atmosferi Jupitra ali saturna sprožili eno čisto pravo Tzsar bombo (ne tisti plutonijev oksid s Cassinija, ki se lahko v najslabšem primeru le malce zasmodi) ne bi prišlo do zažiga celega planeta, ker bi se potrebni pogoji za nadaljevanje fuzije že ob prvi eksploziji razblinili in "požar" se ne bi imel prilike širiti naprej. Za širjenje ne bi bilo več ustreznih pogojev in bi zato proces kmalu ugasnil, kot ugasne tudi izven ožjega jedra v Soncu, kjer se tudi zaradi "poslabšanih" pogojev nima prilike razširiti naprej na celotno kroglo Sonca.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Jekleni ovoj drži stisnjen plutonij v atomski bombi. Nice one Thomas :)


Kaj pa po tvoje preprečuje da se plutonij ne razleti okoli, preden verižna reakcija dovolj ne napreduje, da ni več potreben?

Jekleni ovoj, nič drugega.

Isto velja za vodikovo bombo. Jekleni ovoj zadržuje stvar kakšno milijoninko sekunde. Potem ga več ni in ni več potreben.

Isto v oceanu vodika. Okoliški vodik pod milijoni atmosfer preprečuje plutoniju da se prehitro razleti vsenaokoli. Ko je enkrat dosežena dovolj visoka temperatura, so vsi pogoji za nuklearni val dani.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Drugače pa ... večina plutonija ali urana se ne razcepi, v atomskih bombah. Samo kakšen procent ga sodeluje v verižni reakciji, a vseeno dovolj močno poči, da vžge še okoliški devterij, če je vodikova bomba.

Osnove, ladies, osnove.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Nuklearni val obstaja le v domišljiji.
Lahko vstane, vendar ne more obstati (prosto po Trubarju).
Tudi v Soncu ga ni, čeprav so pogoji tam celo boljši kot bi bili ob termonuklearni eksploziji v Saturnovi atmosferi.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Nuklearni val obstaja! V kontjnerjih, rezvoarjih vodika v vodikovih bombah, zagotovo. Hladni vodik se zakuri v termonuklearnem ognju.

Velikost kante z vodikom niti ni omejena.

Vroč vodik se pa tudi lahko zakuri, oja. Supernova. Ko tlenje prerase v požar, so to speak.

Vendar v Soncu ni dovolj toplo, da bi do tega prišlo. Če bi pa tam sprožili kakšno dobro atomsko, ki bi reč ogrela na 100+ milijonov stopinj, potem bi pa razneslo Sonce. Jasno.

Samo tja ne boš dobavil plutonija. Ga prej upari.

V Jupiter ga pa lahko dostaviš.

Štekate?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

gani-med ::

Nuklearni val v smislu širjena ustreznih pogojev ne obstaja.
Pogojev za fuzijo (dovolj visok pritisk, visoka temperatura) ni mogoče širiti, ker jih že prva močnejša eksplozija pokvari in širjenje pogojev je tako zaključeno.

Na pamet in v domišljiji si je sicer mogoče predstavljati marsikaj.
Konkretnejši izračuni in simulacije pa lahko pokažejo bolj realno sliko.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Kako pa misliš, da deluje vodikova bomba? Brez nuklearnega vala po kanistru devterija (=vodikovega izotopa)?

Kako?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

gani-med ::

V vodikovi bombi se z nuklearno eksplozijo segreje vodik na zadostno temperaturo in z zadostenim ptitiskom, da se sproži proces fuzije. Za aktivacijo teh pogojev so potrebne posebne priprave, s katerimi so se zelo namatrali, preden so jih uspeli skupaj sklanfati.

Takoj po eksploziji pa je veselja s fuzijo konec, ker ni več pogojev za njeno nadaljevanje .

Aktivirana bomba bi v saturnovi atmosferi okoliški vodik odrinila stran od sebe in pritisk ter temperatura tako odrinjenega vodika nista dovolj velika, da bi lahko nadaljevala proces fuzije.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

KAKO so pa to sklanfali? Na enem koncu se vžge plutonij (ali kakšen drug transuranski izotop) v fisijo. To tako segreje sosednji vodik, da se še ta vžge v fuzijo in da še več ice (ica je slovenska beseda).

Te še več ice še toliko lažje vžge vodik naprej. To gre, dokler ga (vodika) ne zmanjka, ker je ušel ali bil fuziran. Če maš večji kanister, ga zmanjka mau kasneje. (Na Jupitru ga je masa.)

Nobene magije in nič drugače kot sem rekel.

Če misliš drugače, povej KAKO.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Če mau plutonija pogreje okoliško župco vodika tako, da se tam sproži fuzija ... potem ta fuzija da še veliko več energije in še bolj segreje svojo okolico.

Dokler je vodik v okolici, termonuklearna reakcija poteka in gori veliko močneje kot začetni plutoniojev detonator.

Neha, ko vodika zmanjka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Se prav, če na Zemlji zacinimo vodikovo bombo, gre cela atmosfera k hudiču oz. bomba sproži verižno reakcijo po celi Zemlji? Vodik namreč ne uide...

Še sreča, da do danes nismo še nobene vodikove testiral...

Aja, čaki malo - saj smo jo?! Pa še kar smo tukaj... Kako le?
- Hoc est qui sumus -

dzinks63 ::

"Aktivirana bomba bi v saturnovi atmosferi okoliški vodik odrinila stran od sebe in pritisk ter temperatura tako odrinjenega vodika nista dovolj velika, da bi lahko nadaljevala proces fuzije."

OK v Saturnovi atmosferi že mogoče, samo v centru Jupiterja ali blizu njega pa vprašanje. Tam je pritisk ogromen in bi bili mogoče že izpoljeni pogoji tudi za kaj drugega.

imagodei ::

Ravnokar ti je povedal gani-med:
Za sprožitev procesa termonuklearne reakcije (fuzijo) sta potrebna "le dva" pogoja, dovolj velika temperatura (kinetična energija delcev) in gostota (bližina delcev). Pa seveda dovolj pravega materiala.
Na prvi pogled zelo simpl ..

Te pogoje je mogoče za kratek čas ustvariti tudi umetno, v bombah.
Ko pride do eksplozije, se pogoji spremenijo in ne zadostujejo več za nadaljevanje procesa.

V zvezdnih sredicah se potrebni pogoji lahko vzdržujejo tudi za daljši čas zaradi konstantnega pritiska , ki tudi po sproženi reakciji ne popusti in zaradi neprekinjenega vzdrževanja visoke temperature.

Že malo višje od jedra Sonca, kjer pogoji niso več ugodni, se fuzija ustavi in ne deluje več, čeprav je naokoli še vedno ogromno vodika in tudi pritisk in temperatura nista zanemarljiva, vendar za fuzijo premajhna.

Če bi v atmosferi Jupitra ali saturna sprožili eno čisto pravo Tzsar bombo (ne tisti plutonijev oksid s Cassinija, ki se lahko v najslabšem primeru le malce zasmodi) ne bi prišlo do zažiga celega planeta, ker bi se potrebni pogoji za nadaljevanje fuzije že ob prvi eksploziji razblinili in "požar" se ne bi imel prilike širiti naprej. Za širjenje ne bi bilo več ustreznih pogojev in bi zato proces kmalu ugasnil, kot ugasne tudi izven ožjega jedra v Soncu, kjer se tudi zaradi "poslabšanih" pogojev nima prilike razširiti naprej na celotno kroglo Sonca.
- Hoc est qui sumus -

gani-med ::

Ravno v tem je težava, ker ni dovolj, da je le "v bližini" dovolj vodika.
Vodik je treba spraviti v pravo stanje, če nuklearno bombo aktiviraš v bazenu z vodikom, fuzije ne bo.

Do fuzije pride le, če s kakšnim posebnim "trikom" uspe za toliko časa zadržati efekte primarne eksplozije, da pogojev za fuzijo ne pokvarijo. Tu so v igri milijoninke sekunde in pravi timing je klučnega pomena.
Prosti vodik okoli A-bombe ne daje zadostnih pogojev, sicer bi bilo mogoče H-bombo narediti že takoj po izdelavi A-bombe.
Samo v sod z vodikom bi jo zavili, pa bi bilo ...
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Edini razlog, zakaj se ne vžge ocean pri podmorskem aktiviranju vodikove bombe je v tem, da je v okolici bombe, v vodi, premalo devterija. Če bi ga bilo več, bi razneslo tudi ocean.

Reakcija je eksotermna. Pridobiva, dokler je kaj goriva v okolici, na energiji in na temperaturi. Če se je širila fuzija en centimeter od centra, se bo tudi 1 meter. Tudi 1 kilometer. Razen če koncentracija razpoložljivega reaktanta nenadoma pade.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Samo v sod z vodikom bi jo zavili, pa bi bilo ...


Sej to naredijo. Nič drugega jim ni treba. Dokler je ovoj dovolj bogat z devterijem - se nuklearni val širi.

Nobene mistike.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

>> OK v Saturnovi atmosferi že mogoče, samo v centru Jupiterja ali blizu njega pa vprašanje. Tam je pritisk ogromen in bi bili mogoče že izpoljeni pogoji tudi za kaj drugega.

Kako boš pa svojo bombo dostavil v središče Jupitra?
Pa tudi, če bi jo nekako uspel dostaviti (sicer bi jo že prej raztrgalo in izparilo), bi verjetno sprožil eno termonuklearno reakcijo (govorim na pamet, če bi jo res lahko), ne bi pa fuzije mogel prav dolgo vzdrževati, sploh pa ne izven sredice Jupitra.
Jupiter zaradi veliko premajhne mase (80 x premajhne) ni material za zvezde delat.
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

Mistke res ni, rabiš pa dovolj posebnega materiala (devterija naprimer), ki ga v Saturnovi atmosferi ni.

Pa to tudi ni dovolj, ker je treba postaviti pravo geometrijsko razporeditev, prav fokusirat, nastaviti pravi timing
(to pa že nekoliko meji na mistiko >:D )
sicer bi danes lahko imeli H-bombo tudi vsi tisti, ki že imaji A-bombo, pa je nimajo.
CO2 is the elixir of life.

dzinks63 ::

"Jupiter zaradi veliko premajhne mase (80 x premajhne) ni material za zvezde delat."

Sam od sebe najbrž ne, če bi ga pa aktiviral blizu centra, pa vprašanje.

Thomas ::

Večja vodikova bomba ima več vodika. Ne več plutonija.

Lahko ima celo zelo malo kalifornija in veliko vodika.

Skrivnost Tzar bombe ni bila v več plutonija ali urana. Pač pa v več vodika. Od vodika vedno pride večina energije pri vodikovih bombah. Detonacija s fisijo v energetski bilanci težko prispeva 1/1000 energetske bilance.

Samo devterij še dodajo. Za vodikove bombe, navzgor ni kakšne omejitve. Samo še devterija, prosim!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Problem je vzdrževanje fuzije.
V sredici Jupitra bi kvečjemu parkrat počilo, potem bi pa hitro vse skupaj izzvenelo (ugasnilo), ker ni pogojev.

V središču Jupitra menda sploh ni vodika, ampak težji elementi. V začetku je bil Jupiter kamniti protoplanet, tako kot Zemlja, kasneje pa je nabral še ves okoliški vodik, ker je ravno dovolj oddaljen od Sonca, da mu to ni moglo v sesanju vodika konkurirati.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Devterij je komot na Jupitru. Je na Zemlji in je na Jupitru. Komot se kje tudi koncentrira, zaradi kakšnih okoliščin.

Pa sploh ni treba iti zelo globoko, kakšnih dobrih 100 kilometrov v atmosfero Jupitra, pa je že milijon atmosfer okoli in vodik (če je), je tam gostejši od vode na Zemlji. In gostejši od vodika v Carju, tik pred eksplozijo.

Detonator Carja je imel manj gost vodik okoli sebe, od plutonija globoko v atmosferi Jupitra.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Ja saj, pogoji so problem, ampak kaj bi to, pač male tehnične težave >:D ).
Poleg devterija rabiš tudi pritisk in temperaturo, ta se pa s količino vodika začne zmanjševati.
Primer je Sonce, kjer so količine vodika neomejene, pa se vseeno ne vžge, razen tistega malega dela v sredici, kjer je dovolj velik pritisk.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Poleg devterija rabiš tudi pritisk in temperaturo, ta se pa s količino vodika začne zmanjševati.


Pritisk in temperatura sta na začetku večja od pritiska ki je bil v Carju. Potem, ko je Carju že zdavnja zmanjkalo okoliškega vodika, ker se je raztepel v redko atmosfero, ga je v okoli Carja globoko v Jupitrovi atmosferi še veno v obilici. V večji obilici in gostoti, kot je z njo na začetku razpolagal detonator Carja. Tudi temperatura je višja.

Se ne morš ne strinjat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Temperatura se s količino vodika nič ne zmanjšuje. Nasprotno, zvečuje se! Ker vodik da na fuziran gram več toplote kot jo je bil potrošil.

EXOTERMIKA.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Po zadnjih meritvah je v Jupitrovi atmosferi na 100.000 tisoč vodikovih atomov 6 atomov devterija, kar je premalo za karkoli početi.

edit:
Pritisk je težko vzdrževati pri povečani količini vodika
Ker pa ni več fuzije, tudi temperatura pada

Sonce je šolski primer
CO2 is the elixir of life.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gani-med ()

Thomas ::

Po zadnjih meritvah je v Jupitrovi atmosferi na 100.000 tisoč vodikovih atomov 6 atomov devterija, kar je premalo za karkoli početi.


Now you talk sense.

Ampak se ni zanašat na to, da ni kje kakšnih devterij bogatejših oblakov in plasti. Ko je pa enkrat krogla zadosti velika in vroča (in se greje in se širi!), je dober tudi navaden vodik in helij. Praktično vsak od lahkih elementov.

Kako točno je tam doli v podrobnostih glede izotopske sestave, ni za stavt hodit.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Invictus ::

Jekleni ovoj drži stisnjen plutonij v atomski bombi. Nice one Thomas :)


Kaj pa po tvoje preprečuje da se plutonij ne razleti okoli, preden verižna reakcija dovolj ne napreduje, da ni več potreben?

Jekleni ovoj, nič drugega.

Isto velja za vodikovo bombo. Jekleni ovoj zadržuje stvar kakšno milijoninko sekunde. Potem ga več ni in ni več potreben.

Isto v oceanu vodika. Okoliški vodik pod milijoni atmosfer preprečuje plutoniju da se prehitro razleti vsenaokoli. Ko je enkrat dosežena dovolj visoka temperatura, so vsi pogoji za nuklearni val dani.


Thomas in jype bi si res morala prebrati kakšno knjigo o jedrskih bombah :D.

Potrebno gostoto plutonija v atomski bombi se doseže s tako imenovanimi eksplozivnimi konkavnimi naboji (klasičnega eksploziva, ne vem sicer katerega ampak ni TNT). Ko klasični eksploziv detonira (nameščen na obodu krogle), je vsa moč usmerjena proti centru krogle. Le ta detonacija potisne plutonij proti centru krogla, kjer se zgosti pač glede na izračune, ampak definitivno dovolj da bomba eksplodira. Na tem principu delujejo danes vse atomske bombe, ker jih je možno narediti z manj urana/plutonija in v manjših dimenzijah. Kako pa misliti da so naredili atomsko bazooko (žal ne najdem linka) ??

Da se boste malo bolj izobrazili, pa še en link (Nuclear weapon) @ Wikipedia. Tukaj je tudi narisana implozija za stiskanje plutonija. Upam da bo potem jasno ...

LP I.

Thomas ::

Sonce je šolski primer


V Soncu tli pri 10 do 20 milijonov stopinj. V vodikovi bombi gremo na 100+ milijonov. Ko se v zvezdi kaj takega primeri, ji rečemo - lejo, lejo, supernovo!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Invictus ::

Se prav, če na Zemlji zacinimo vodikovo bombo, gre cela atmosfera k hudiču oz. bomba sproži verižno reakcijo po celi Zemlji? Vodik namreč ne uide...

Še sreča, da do danes nismo še nobene vodikove testiral...

Aja, čaki malo - saj smo jo?! Pa še kar smo tukaj... Kako le?


V zemeljski atmosferi ni vodika, ampak je 72% dušika. le ta potrebuje precej večjo vžigno temperaturo (ali pa tlak), tako da ni nevarnosti. To se lahko dogodi samo v zvezdah velikankah, ki so šle že čez kurjenje vodika in helija. Osnove nuklearne fizike.

LP I.

Thomas ::

Tukaj je tudi narisana implozija za stiskanje plutonija.


Odlično. In kako misliš, da se vžge okoliški vodik? Segreje se, samo to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

V zemeljski atmosferi ni vodika, ampak je 72% dušika


Ja, v Jupitrovi pa je, najbolj verjetno.

Zato bi tam počilo bolj na široko okoli.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Gundolf ::

Kaj pa po tvoje preprečuje da se plutonij ne razleti okoli, preden verižna reakcija dovolj ne napreduje, da ni več potreben?
Jekleni ovoj, nič drugega.

Eksplozija konvencionalnega eksploziva. Inercija materiala, ki je buffer med eksplozivom in plutonijem. Če že ne veš kaj mu tisto ubogo mikrosekundo preprečuje da bi se razletel.

Ampak odločilen faktor da sploh pride do eksplozije je pa ta, da gre plutonij iz subkritičnega stanja v krepko superkritičnega v ekstremno kratkem času. Tako ti dela A-bomba, plinski orjak pa niti v najboljših sanjah ne. To v boldu mu manjka.
cout << "[st.koda c]" << moja_koda << "[/st.koda c]";

gani-med ::

Tudi v medzvezdnem prostoru, v oblakih, iz kakršnih je nastal tudi sončni sistem, je razmerje vodik/devterij približno enako, kot v plinastih planetih (Jupiter, Saturn, ..)
Ker devterija sam ne proizvaja, lahko sklepamo, da je v celotni jupitrovi atmosferi podobno razmerje.

Za fuzijo samo visoka temperatura ni dovolj, potreben je tudi pritisk.
Jedra si morajo biti dovolj blizu, da do zadostnega števila trkov sploh lahko pride.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

Eksplozija konvencionalnega eksploziva. Inercija materiala, ki je buffer med eksplozivom in plutonijem.


Če ne bi bilo okoliškega jeklenega ovoja, bi moral imeti več klasičnega eksploziva. Potem bi inicialna atomska eksplozija težje zakurila še bolj oddaljen vodik.

Namesto jeklenega ovoja in klasične eksplozije imaš v Jupitrovem oceanu okoliški pritisk hladnega in gostega vodika. Bolj stiska plutonij od vsakega klasičnega eksploziva. Tudi bolj pridno naliva vodik na ogenj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Jedra si morajo biti dovolj blizu, da do zadostnega števila trkov sploh lahko pride.


Sej ti skoz razlagam, da so v Jupitru vodikova jedra bližje skupaj, kot v Carjevem kestlu z vodikom. Pa še več jih je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Ker devterija sam ne proizvaja, lahko sklepamo, da je v celotni jupitrovi atmosferi podobno razmerje.

A ni devterij enkrat težji od navadnega vodika?
Kar bi pomenilo da ga mal bolj vleče proti dnu in sklepat da bo kr cel jupiter imel konstantno razmerje ne zgleda ravno zanesljivo.
Zbogom in hvala za vse ribe

gani-med ::

V Soncu so tudi pritiski, ki krepko presegajo tiste v jupitrovi atmosferi, dolivanje vodika je tudi mnogo večje, kot na Jupitru, pa se vendarle fuzija ne more za dlje časa obdržati nikjer drugje, kot le v jedru.
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

Verjetno je devterija nekaj več proti sredini, vendar je to še vedno lahek plin, lažji od helija, ki ga je tudi na površju planeta približno enako razmerje, kot v medzvezdnem prostoru. Viharji ga z lahkoto raznašajo po celem planetu.
CO2 is the elixir of life.

Thomas ::

V Soncu so tudi pritiski, ki krepko presegajo tiste v jupitrovi atmosferi


Seveda so. Ampak ni temperature, kakršna je v vodikovi bombi. Temperatura 100 ali 150 milijonov stopinj se zadovolji tudi z relativno majhnimi količinami in gostotami vodika, da se sama vzdržuje, dokler koncentracija vodika ne pade.

Če pa pride do tega v zvezdi - imamo supernovo. Raznese zvezdo.

Sej vse logično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Invictus ::

Če ne bi bilo okoliškega jeklenega ovoja, bomba sploh ne bi mogla obstajati, ker ne bi imeli kam spraviti eksploziva. Tudi kile moke ne kupiš brez pakiranja. Sam jekleni ovoj pa nič ne prispeva k tlaku in temperaturi znotraj bombe, ampak je samo pakirni material, ki je dovolj trden da zadosti pogojem.

Vodikova bomba se je izmikala znanstvenikom kar nekaj časa, ker je treba ustvariti ravno prave pogoje za fuzijo s pomočjo fisije. Če bi bilo tako preprosto, da malo zažgeš vodik, bi to šlo precej hitreje.

Pojdi v knjižnico, in vzemi eno poletno posebno izdajo življenje in tehnika. Zelo lepo opisano. Preden filozofiraš dalje ...

LP I.

gani-med ::

Prav gotovo.
Pri supernovi gre za druge procese. Sonce ne bo nikoli supernova. Nima pogojev (spet ti zajebani pogoji >:D )
V rdeči velikanki, ki je na koncu gorilne sezone vodika, ki je praktično ves že izgorel, se zvezda sesede, in odločilno vlogo prevzame pritisk, bolj kot temperatura ki je dokaj nizka v primerjavi s Soncem.
Odpihne le zunanje sloje zvezde (rdeče velikanke), jedra nikoli ne raznese in živi dalje kot nevtronska zvezda ali črna luknja.
CO2 is the elixir of life.

pecorin ::

Wikipedia:

An atmospheric probe was released from the spacecraft in July 1995, entering the planet's atmosphere on December 7. It parachuted through 150 km of the atmosphere, collecting data for 57.6 minutes, before being crushed by the pressure to which it was subjected by that time (about 22 times Earth normal, at a temperature of 153 °C).[78] It would have melted thereafter, and possibly vaporized.


150km v atmosfero, 22 barov in 153 stopinj C, pa ga je unicilo. sicer tega niso poslali noter z visoko histrostjo.
zdaj me pa zanima zakaj in kako bi kaj drugega prislo dovolj globoko, da bi izkusilo tiste miljone atmosfer...

Thomas ::

Ma dej pecorin, ne trabunjaj s takole butastimi citati.

153 stopinj Celzija na Jupitru ne boš našel, mogoče v središču, v atmosferi pa ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Pri supernovi gre za druge procese.


Ma kje pa. Bistvu supernove je v run away fuziji. Lahki elemnti se zlivajo v težke. Celo endotermne fuzije potečejo, saj je okoliške energije dovolj in nastanejo elementi težji od železa.

Supernova in vodikova bomba sta obe run away fuziji, dokler ne zmanjka goriva.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Fuzija že, samo hudič je vedno v podrobnostih.

Novejše ugotovitve kažejo, da se material iz supernove izvrže zaradi hitre rotacije zvezde in zaradi nastajajočih močnih curkov magnetnega polja (jet theory). Seveda pa energijo za vse to zvezda načrpa iz fuzije težjih elementov.
CO2 is the elixir of life.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Voyager 1 v zrelih letih zapušča Osončje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7633728 (29408) Sova
»

Metanje (nuklearnih odpadkov) v Sonce

Oddelek: Znanost in tehnologija
403260 (2373) Loki
»

atomska bomba!?!

Oddelek: Znanost in tehnologija
71765 (1531) Thomas
»

Nova energija iz laserske krogle...

Oddelek: Loža
161909 (1621) AndrejX
»

vodikova bomba

Oddelek: Loža
185135 (4879) noogy2noogy

Več podobnih tem