Sestavljanje računala

• Janez Nučič :: 3. jun 2002

Večkrat sem se že pogovarjal z ljudimi, ki so mi rekli nekaj v tej smeri: "Ja, veš, saj bi kupil računalo po delih v Italiji in nato ohišje pri nas, samo kaj, ko ga nato ne bom znal skupaj sestaviti...". Ali pa: "alien, a bi lahko ti do mene prišel in mi sestavil kišto, ker je sam ne znam...". Temu sem se odločil narediti konec. Naj vas nižje cene v tujini premamijo! Privlecite si kakovostne komponente na kup z vseh strani neba. Nato kupite še dobro ohišje v neki tretji trgovini in sestavite računalo doma sami! Če se še vedno tresete pred neznanim in grafičnimi karticami, ki grizejo, se samo držite navodil pričujočega članka in ni vrag, da ne bi prvič sami sestavili računala.

Uvod

Pred nakupom dobro premislite ter si sestavite sistem po lastni želji glede na to, kaj mislite z njim početi. Kupite seveda stvari, ki bodo skupaj delovale (SocketA matična plošča in Pentium4 ne gresta skupaj...), pazite na pametno izbiro komponent (dražje ni vedno boljše), izberite dobro, prostorno ohišje, z dobrim pretokom zraka (seveda glejte tudi na obliko in barvo), ustrezen napajalnik (priključek za P4, če boste uporabljali P4), lastiti si morete kakšen izvijač ali dva ter imeti nekako dosegljiv (natisnjen) ta članek, da ne boste ostali sredi dela brez navodil. Še ena zakonitost: vse kar je potrebno v računalu stakniti skupaj, gre skupaj brez velike sile in brez raznih posegov v obliki rezanja in tolčenja. Nikar ne uporabljajte prevelike sile (May the Force be with you!) in močno namagnetenih izvijačev. Vedno imejte v glavi tudi zračnost in odvajanje toplote ter priročnost položaja naprav (če imate ohišje pod mizo, postavite CD-ROM enote čim višje, da jih boste lažje dosegli in podobno). No, pa se počasi lotimo sestavljanja.

Osnovna plošča ter procesor

Iz ohišja odvijačite napajalnik, da bo več prostora in da vas pri delu ne bo oviral. Prav tako odstranite obe stranici.

Poleg ohišja dobite kupček vijakov in distančnikov. Distančniki so vseh oblik in agregatnih stanj, funkcija pa je vedno ista. To je zagotoviti določeno oddaljenost matične plošče od zadnje nosilne stranice, da ni z njo v stiku, ker je ponavadi kovinska. Distančniki so lahko kovinski ali plastični, nekatere moramo privijačiti na matično ploščo in na ohišje, medtem ko so drugi narejeni na "klik". Ohišje, ki sem ga sestavljal sam ima take, ki se privijačijo na matično ploščo in le zataknejo v ohišje.

Ne pozabite med kovinske vijake in matično ploščo namestiti plastičnih podložk (ponavadi priloženo), saj lahko brez njih naredite kratek stik. Distančnike privijačite v ustrezne luknje na plošči (kako, vidite zgoraj in spodaj). Če vam kaj ni jasno vezmite v kremplje (oziroma v roke ali priseske, odvisno od planeta, iz katerega ste :) --Sergio) navodila za matično ploščo. Tam naj bi bila še dodatna navodila.

Preden začnete vstavljati ploščo v ohišje, na matično pločo pritrdite še procesor ter njegov hladilnik v primeru, da imate specialno zloben hladilnik. Nekateri hladilniki imajo namreč kar precej zamotan način pritrjevanja. Najbolj zabavni so tisti, ki jih morate privijačiti na matično ploščo z njene spodnje strani. Sicer pa imate navodila za nameščanje hladilnega telesa verjetno ob sebi. V ostalih primerih najprej v ohišje pritrdite matično ploščo.

Tako, najprej procesor. Če imate Socket matično ploščo, dvignite paličico ob strani in vstavite procesor. Takole izgleda dvignjena paličica in vstavljen procesor:

Procesor se prilega v ležišče samo na en način, tako da brez skrbi. Narobe ga obrniti ne morete, razen če ste res nerodni in martinkrpanovski. Ko mlinček za škrate elektrone (CPU) vstavite v ležišče, samo še potisnite paličico navzdol in procesor je pritrjen.

Tako, sedaj lahko osnovno ploščo pritrdite v ohišje. Najlažje bo, če ohišje poležete na mizo in ploščo privijačite oziroma "priklikate" na nosilno ploščo. Preverite, če so vhodi in izhodi na zadnji strani lepo poravnani,...

...in še enkrat zategnite vijake (ne preveč močno). Sedaj izgleda vse skupaj nekako takole:

Sedaj pride na vrsto hladilnik, razen če ste to storili korak višje. Pred namestitvijo namažite procesor s termalno pasto, nanj pa nato pritrdite rebra s pomočjo navodil, ki ste jih dobili poleg. Seveda priključite ventilator na hladilnem telesu na ustrezni priključek, ki mora biti nekje v bližini. Sistemov pritrjevanja je ogromno, tu pa vam s slikami in nekaj besedami prikažem najbolj običajnega. Eno stran ponavadi kromanega zatiča, ki poteka med rebri, zataknite za kaveljček procesorskega ležišča.

Nato celoten hladilnik pritisnite navzdol na procesor ter drug konec srebrnega zatiča s pomočjo izvijača ali s prsti zataknite za kaveljček na nasprotni strani plastičnega ležišča. Takole:

Sledi pomnilnik. Pomnilniške reže spoznate po zelo specifični obliki (dolge in ozke). Ponavadi so rjave ali črne barve ter imajo bele zatiče. Pomnilnik SDR, DDR ter RDR se razlikujejo tudi po razporeditvi kontaktov in lukenj med njimi, tako da se zmotiti zopet ne morete. Enostavno odprite tiste bele zatiče ter pravilno vstavite pomnilnik mednje.

Nato s prsti od zgoraj pritisnite na pomnilnik in hkrati zaprite zatiče, da bo ploščica trdno stala v reži in ne bo med delovanjem padla ven.

Optične enote ter diski

Naslednji korak so podatkovne enote. CD-ROMi, DVDji, disketniki, ZIP pogoni, trdi diski in podobni kebri imajo v večini ohišij mesto na sprednji strani v posebnih kletkah. CD-ROMe, DVD-ROMe in CD-RWje vstavimo v 5,25" reže. Ohišja imajo ponavadi tista mesta, ki so prazna, preventivno zaščitena (gledano od znotraj) s kovinsko ploščico, ki jo odlomite stran, ter še z okrasnim, plastičnim pokrovom, ki ga samo previdno odstranite in spravite za priložnost, če boste morali le-to enoto odstraniti.

Vstavite CD(RW) enoto in jo dobro privijačite v kletko (tudi z zadnje strani). Takole:

Ker se ob branju (ali pisanju) CDjev (in DVDjev) vsaka enota malce trese, je dobro med enoto in ohišje pritrditi kakšne gumijaste podložke. S tem boste obenem utišali računalo in preprečili nezaželjene vibracije drugim enotam. Če za podložke ni prostora, potem vijake samo močno zategnite, a zopet ne preveč.

Enako kot ste storili s CD(RW)jem, naredite z diski, disketniki in drugimi podobnimi enotami (iPanel, Audigy Bay...). Glejte le na to, da bodo pri vseh enotah priključki zadaj! Sedaj bi moralo vse skupaj izgledati nekako takole:

Kablovje

Sledijo kablovne povezave, mostovi med enotami in matično ploščo. Najprej priklopimo gumb za vklop sistema, indikator vklopa, reset gumb, pece piskalnik™ in diodo za delovanje diska. Priključki so ponavadi že v ohišju, le še ustrezna mesta na matični plošči potrebujemo zanje.

Sicer pri večini matičnih plošč pod nožicami (priključki) piše, kaj kam spada, toda če vam to ni dovolj jasno, raje poglejte v navodila matične plošče. Naj vam zaupam še eno skrivnost, ki pa ni skrivnost: praviloma so napisi na konektorjih obrnjeni navzgor.

Nato se lotimo podatkovnih kablov. To je tisto široko, ponavadi sivo kablovje, ki vodi od diskov in CD-ROMov do osnovne plošče. Poznamo več različnih podatkovnih kablov. Eni so 40-žilni (za počasnejše, ATA33 in manj, prenose), drugi 80-žilni (od srednje hitrega ATA66 prenosa do hitrohitrega ATA133), tretji pa SCSI kabli (ponavadi so prepleteni ali pa tudi ne). 34-žilne kable uporabljajo disketniki. Problem naj bi sedaj predstavljala obrnjenost in položaj kabla. Novejši konektorji na kablih imajo že zalite prostorčke za nožice in utore na zunanji strani priključka, da slučajno ne bi napačno obrnili kabla. Rdeča žila na kablu označuje pin 1, mesto ponavadi označeno na konektorju.

Na starejših kablih, tam kjer zarez in zalitih prostorčkov ni, pa naj velja, da gleda rdeče pobarvani stranski vodnik proti priključku za elektriko na enoti, dve zarezici na zgornji strani kabla pa proti vrhu enote (če je seveda enota pravilno obrnjena).

Drugi, skrajni del vtaknite v ustrezno mesto na matični plošči. Ponavadi se priključki nahajajo na skrajnem desnem robu plošče in so označeni, da veste, kateri je navadni IDE in kateri hitri IDE (ATA66 - ATA133). Če zraven nič ne piše, se zatecite k navodilom za vašo mamaplato. Če bo naprava delovala na svojem lastnem kanalu (bo imela lasten kabel), potem jo morate preko mostičev (jumperjev) nastaviti na način delovanja"master". Jumperji so taki majhni mostiči, ki so znotraj kovinski, da lahko naredimo z njimi stike na različnih nožicah. Na enoti je shema, ki prikazuje, kako mora biti jumper nastavljen, da je naprava master, slave ali kaj drugega. Slave uporabljamo, če je na en kabel priklopljenih več naprav. V takem primeru nastavimo eno napravo na master, drugo pa na slave. Če je možnost, vežite tako, da bo imela vsaka enota svoj kanal (kabel), če pa jih imate več, in tako ne bi šlo, potem pa je vezava po naslednjem načrtu najboljša:

• CD-ROM in CD-RW naj bosta vsak na svojem kanalu, da boste lahko kopirali leteče ("on-the-fly"),
• disk, s katerega boste več snemali dajte na drug kanal kot CD-RW...

Sedaj zadeva izgleda nekako takole neurejeno:

Da bo zrak lahko normalno potoval skozi ohišje, kable malce zvijte ter spnite (potrebujete le kako elastiko ali dve) ali jih celo skrajšajte oziroma naredite iz njih ožje, okrogle pasove.

CD-ROM, preko katerega boste polušali glasbene CDje, priključite na osnovno ploščo, ako imate integrirano zvočno kartico, ali pa kasneje v PCI zvočno kartico s priloženim kablom, ki izgleda približno takole:

Sedaj pa je prišel čas za napajalnik in kup kablovja z njim. Med ohišjem in napajalnikom so zopet zaželjene gumijaste podložke, da zmanjšamo tresljaje, ki jih povzroča ventilator. Oglejmo si priključke, ki vodijo iz napajalnika.

Čisto na vrhu je navadni molex konektor za periferne enote (disk, CD-ROM...), takoj pod njim je manjši molex (za disketnike), nato sledi konektor za eksterno napajanje, pod njim je P4 priključek, čisto na dnu pa opazimo standardni priključek za matično ploščo.

Najprej priklopite matično ploščo. Nekje na plošči je bel priključek, ki ustreza priključku iz napajalnika. Vtaknite ga noter in slišali boste klik. Zopet ga lahko obnete samo v eno smer, tako da ne s silo! Nato v optične in diskovne naprave vklopite molexe, in voila, s kabli ste zaključili. Seveda malce skrbite tudi za estetiko in funkcionalnost ter z vezicami in žičkami čim lepše speljite in spojite celotno kablovje.

Periferija

S kablovjem smo zaključili. Vzemimo si čas za priklop perifernih (PCI, AGP, CNR, ISA) enot. AGP vodilo je posebej hitro vodilo, uporabljano za grafične kartice. Spoznamo ga po grdi rjavi barvi ter po njegovi zamaknjenosti bolj proti sredini plošče. Ponavadi bele reže so reže PCI, na katere navesimo manj zahtevne naprave, kot so zvočne in mrežne kartice, modeme in podobno šaro. ISA ni več v uporabi, zato ga na novih ploščah skoraj ne zasledimo več. Sem vtaknemo kakšne starejše kartice, spoznamo pa ga po črni barvi in ekstremni dolžini. Imamo še CNR in podobna eksotična vodila, ki pa se niso tako zelo prijela. Če imate napravo za CNR, že veste, kam jo boste vtaknili.

Vstavite kartice v ustrezne reže, poskusite tako, da bodo tvorile nekakšno piramido (zaradi pretoka zraka). Zakaj? Zato! Delo je skoraj končano.

Če ste kupili še kakšen poseben ventilator, privijačite in priključite še tega, namestite nazaj stranice in prvič ste sami sestavili računalo! Sedaj naj bi sistem izgledal približno takole:

Za vsa vaša delovanja odgovarjate popolnoma sami, pisec članka pa ne odgovarja za elektro frizure in skurjene oziroma polomljene komponente. Govoril sem.