Članki » Navijanje » Overclockanje za začetnike
Overclockanje za začetnike
- Goran Anders ::
Overclockanje je sinonim za način uporabe procesorja ali drugih delov računalnika na višjih frekvencah, kot pri katerih so bili prodani. Tako lahko z malo sreče in relativno malo denarja pridemo do rezultatov, ki so podobni ali celo boljši kot pa pri mnogo dražjih komponentah. Overclockamo lahko procesorje in grafične kartice.
Oktobra 1997 je Intelova proizvodnja postala tako izpopolnjena, da so mnogi overclockali svoje P2-233 procesorje na 4.5x 75MHz= 337MHz. Intel se je odločil to novo modo vsaj omejiti in je zaklenil faktor pomnoževanja na eno samo vrednost za določen procesor.Tudi Celeron 266 in 300A sta bila izjemno popularna. Pri teh procesorjih je 100MHz FSB bilo zagarantirano, veliko ljudi pa jih je gonilo tudi do 112MHz!
Da bi razumeli osnove overclockanja, prvo morate razumeti, kaj določa hitrost procesorja. Le-to določata dva faktorja, in sicer faktor pomnoževanja in zunanja frekvenca, FSB ( FSB= front side bus ). Nas zanima predvsem zunanja frekvenca, saj večina ljudi danes uporablja procesorje z zaklenjenim faktorjem pomnoževanja. Vzemimo za primer Celeron 400. Ta uporablja zaklenjen faktor pomnoževanja 6 in zunanjo frekvenco 66MHz. če pomnožimo 6 in 66MHz dobimo 400MHz. Piece of cake! Sedaj probajte sami: Celeron 300 uporablja 4.5 faktor pomnoževanja. Koliko je njegova zunanja frekvenca? Pravilna rešitev je 66MHz! Iz tega lahko sklepamo, da bomo hitrost procesorja povečevali predvsem z večanjem hitrosti zunanje frekvence procesorja. To počnemo s pomočjo matičnih plošč ali softwarskih pripomočkov ( SoftFSB ).
Poglejmo si nekaj primerov faktorja pomnoževanja/zunanjega vodila za Intelove procesorje:
| Procesor | Faktor Pomnoževanja | Zunanja frekvenca |
|---|---|---|
| Celeron 300 | 4.5 | 66 |
| Celeron 333 | 5 | 66 |
| Celeron 366 | 5.5 | 66 |
| Celeron 400 | 6 | 66 |
| Celeron 433 | 6.7 | 66 |
| Celeron 466 | 7 | 66 |
| Celeron 500 | 7.5 | 66 |
| P2-350 | 3.5 | 100 |
| P2-400 | 4 | 100 |
| P2-450 | 4.5 | 100 |
| P3-450 | 4.5 | 100 |
| P3-500 | 5 | 100 |
| P3-550 | 5.5 | 100 |
| P3-600 | 6 | 100 |
Za začetnike v navijanju so najbolj primerne plošče, ki podpirajo nastavljanje zunanje frekvence kar iz BIOSa. Do BIOSa dostopamo tako, da ob zagonu računalnika pritisnemo tipko Delete, ali v nekaterih primerih, F1. Takšne plošče imenujemo jumperfree plošče. Najbolj znane so ABIT plošče, ki so jumperfree nastavitve tudi uvedle. Dandanes pa lahko izbiramo med pravo paleto takšnih plošč: od ABIT, Chaintec ( teh se ogibajte! ), MSI, preko SOYO do ASUS ( nova P3B-F ). Trenutno najboljša izbira za overclockerje so ABITove plošče ter odlična MSIjeva 6163/6163 Pro ( ali 6153 za Socket370 procesorje ).
Zelo pomembna za overclockanje je tudi možnost nastavitev napetosti na procesorju. Namreč, ko povišamo zunanjo frekvenco, se poveča tudi poraba energije procesorja. Tako lahko procesor s povišano zunanjo frekvenco pri enaki voltaži postane nestabilen. Tako nam ostane le, da rahlo zvišamo napetost. Le-to zvišujemo v ZELO, ZELO majhnih korakih. Ponavadi za 0.05 ali 0.1 V. Paziti moramo, da pri tem ne pretiravamo, saj zviševanje napetosti na več, kot 2.4 ( 3.2 za Klamathe ) V ni ne priporočljivo, ne zdravo za vaš procesor! Ko povečamo napetost, se na žalost poveča tudi gretje procesorja, zato moramo poskrbeti za ustrezno hlajenje. Več o tem kasneje. Pozor: pri Deschutes procesorjih ( Celeron, P2-333>, P3 ) se napetost začenja pri 2.0 V, pri Klamath procesorjih ( P2-233/266/300 ) pa pri 2.8 V.
Največja omejitev pri overclockanju je hitrost L2 cacha. Zanimivo je, da Intel na različih serijah svojih procesorjev uporablja cache čipe različnih proizvajalcev in s tem tudi kvalitete. Znan je primer P3 450 SL35D procesorjev, ki imajo večinoma Toshibine 2.5ns L2 cache, medtem, ko večina drugih P3 procesorjev uporablja 4ns L2 čipe! če se vam zdi, da omejitev pri overclockanju leži v vašem L2 cachu, ga izklopite. S tem pa ne boste dosegli nič, četudi vam bo procesor uspelo bolj overclockati, saj je procesor brez L2 cacha zelo počasen ( Celeron mode :)).
Prav tako pomemben faktor pri overclockanju je kvaliteta in hitrost vašega RAMa. Overclockanja novejših procesorjev se brez RAMa z oznako PC100 raje ne lotevajte, medtem ko hitrejši P3 potrebujejo že PC133 RAM. Le-ta je trenutno zelo drag, toda le z njim boste lahko iz procesorja iztisnili še tisto zadnjo trohico računske moči.
Najpomembnejša stvar pri navijanju pa je vsekakor hlajenje! Procesorji, naviti nad predvideno hitrost in s povečano napetostjo proizvajajo dosti več toplote, kot procesorji, delujoč pri predpisani frekvenci. Zato moramo poskrbeti za primerno hlajenje tako celotnega sistema, kot procesorja samega. Hladilniki, ki jih dobimo v škatelnih različicah procesorjev so primerni le za hlajenje rahlo overclockanih procesorjev, medtem ko pa za hlajenje zelo overclockanih procesorjev potrebujemo hladilnike, izdelano namensko za overclockanje. Več o njih si preberite v testih. Značilno je, da so Deschutes ( 0.25 mikronski ) procesorji dosti hladnejši, kot Klamathi ( 0.35 mikronski ).
Pri nakupu procesorja se postavlja vprašanje, ali je boljše kupiti škatelno ali OEM različico procesorja. Po izkušnjah sodeč, so škatelne različice procesorjev malo kvalitetnejše, kot OEM. Moramo namreč vedeti, da navidez enaki ( P3-450 ) procesorji niso niti približno enaki! Na kvaliteto le teh vpliva veliko dejavnikov, od tovarne, v kateri so bili narejeni, hitrosti L2 cacha na procesorju do tedna, v katerem so bili narejeni. Tako lahko dva navidez enaka procesorja pri overclockanju dosežeta popolnoma drugačne rezultate. Vsak procesor označuje S-Spec. Ta je zapisana na škatli procesorja v obliki xxxxxPXyyyzzz - Sssss. Sssss je S-Spec, yyy je predpisana hitrost procesorja in zzz je količina L2 cacha. Kvaliteto vašega procesorja lahko s pomočjo S-Speca preverite na strani www.overclockers.com pod rubriko CPU Database.
Za konec si poglejmo še nekaj priporočenih overclocking hitrosti za različne vrste procesorjev:
| Procesor | Priporočeno | Uspešnost |
|---|---|---|
| P2-233 | 3 x 100 | 80% |
| P2-266 | 4 x 83 | 80% |
| P2-266 ( 0.25 mikronski ) | 4 x 100 | 100% |
| P2-300 | 4 x 83 | 85% |
| P2-300 ( 0.25 mikronski ) | 4.5 x 100 | 90% |
| Celeron 266 | 4 x 100 | 95% |
| Celeron 300 | 4.5 x 100 | 60% |
| Celeron 300A | 4.5 x 100 | 90% |
| Celeron 333 | 5 x 100 | 20% |
| Celeron 366 | 5.5 x 83 | 95% |
| Celeron 400 | 6 x 75 | 95% |
| Celeron 433 | 6.5 x 75 | 70% |
| Celeron 466 | 7 x 75 | 50% |
| P2-333 | 4 x 100 | 70% |
| P2-350 | 3.5 x 112 | 80% |
| P2-400 ( 5ns cache ) | 4 x 112 | 80% |
| P2-450 | 4.5 x 112 | 30% |
| P3-450 | 4.5 x 112 | 95% |
| P3-500 | 5 x 112 | 60% |
| P3-550 | 5.5 x 112 | 70% |
Zelo priporočljivo je, da pred navijanjem procesorja nastavite PIO mode vseh diskov na 4 ali 3. S tem boste zmanjšali samo hitrost diska, ampak sistem bo bolj stabilen. Namreč, diski so pri zunanjih frekvencah procesorjev, ki so večje kot predpisane, lahko nestabilni. To lahko privede celo do izgube podatkov ali uničenja diska. PIO mode vrnite na prejšnje vrednosti ( postopoma! ) šele, ko ste popolnoma prepričani, da je vaš procesor pri določeni hitrosti stabilen.
Kako torej ugotoviti, ali je sistem stabilen pri neki hitrosti. V bistvu boste to opazili kaj hitro. če se pri zagonu pojavljajo čudne napake v registru, če se sistem včasih iz navidez neznanega razloga sesuje ( posebej pri uporabi zahtevnih programov in iger ) in če programi javljajo čudne napake, ste lahko prepričani, da sistem ni stabilen. Najlažja metoda za ugotavljanje stabilnosti je igranje kakšne zahtevne igre ( Unreal Tournament, Quake3 ) kaki dve uri ali več ( seveda v Software render načinu ). če sistem v tem času ne bo javil napak, ste lahko prepričani, da je zares stabilen! Sicer obstajajo posebni programi za ugotavljanje stabilnosti procesorja ( CPUStabilityTester ), ampak stabilen sistem pomeni stabilnost vseh komponent, od grafičnih kartic do diskov, kar pa takšni programi ne preverjajo.
Tako! Za konec pa še opozorilo! Overclockanje procesorjev je potencialno nevarno za celoten sistem. Zato se ga ne lotevajte na računalnikih, kjer hranite pomembne podatke, saj lahko pride do izgube! Hitrosti zvišujte postopoma in se prepričajte, da stabilno delujejo, preden se dokončno odločite za njih ( igrajte Unreal Tournament ali Quake3 kakšno urco ali dve ). Vseh sprememb se lotevate na lastno odgovornost. če se kaj zgodi vam ali vašem sistemu jaz za to ne odgovarjam!
Intel Celeron2 566MHz
[st.slika 41580] Intel Celeron2 566MHz (66 x 8,5) Coppermine core, 0,18 mikronska tehnologija ...
ASUS P3V4X
- Goran Anders ::
[st.slika 41817] Čipovje: VIA Apollo Pro133A Možne zunanje frekvence: 66, 68, 75, 80, 85, 90, 95, 100, 103, 105, 110, 112, 115, 116, 118, 120, 124, 126, 130, 133, 135, 138, 140, 142, 144, 146, ...
Hlajenje procesorja
- Goran Anders ::
Kot smo ugotovili že v splošnem članku o overclockanju, je zelo pomemben faktor pri uspešnosti overclockanja temperatura procesorja. čim nižja je, tem bolj stabilen je procesor. Vzemimo za primer povprečnega Celerona 300A. Uspelo ...
Optimalne nastavitve BIOSa
- Goran Anders ::
Eno od najpogostejše zastavljenih vprašanj pri overclockanju je: kako optimalno nastaviti BIOS? Na žalost pravil, ki bi vedno veljala ni. Na svetu bi težko našli dva enaka sistema, kar se odraža tudi na nastavitva v BIOSu. ...
ABIT VT6X4
- Goran Anders ::
[st.slika 42109] Čipovje: VIA Apollo Pro133A Možne zunanje frekvence: 66, 75, 83, 100, 103, 105, 110, 112, 115, 120, 124, 133, 140, 150 ...