Pleksi nastavek za ventilator

• Matjaž Krajnc :: 15. okt 2002

Ker procesorji današnjega dne proizvajajo ogromne količine toplote, dobesedno na kile, zanje rabimo vedno bolj zmogljive in s tem posledično vedno glasnejše ventilatorje. Ker pa človek težko prenaša venomer identični hrup (na tak način so ljudi včasih mučili), vsi oziroma večina stremi k temu, da bi naše mlinčke utišali. Tako se je tudi totimato odločil, da bo zamenjal ventilator na procesorskem hladilniku in vam opisal, kako se postopka lahko lotite tudi vi. -- alien-w

Večina se nas trudi ohraniti procesor v našem računalu čim hladnejši. Pri želji, da bi to dosegli, kupujemo in testiramo različne na videz vsemogočne hladilnike. Ko nam poidejo sredstva, namenjena za ta segment tehnične opreme, pristanemo na - do takrat - najbolj učinkovitem hladilniku, ki ga premoremo. Lep čas smo zadovoljni, procesor je pa hladnejši kot je bil pred našim termičnim trudom.

Čez čas, ko se navdušenje nad nižjo temperaturo centralne enote poleže, pa prične motiti hrup, ki ga povzroča naša vetrnica. Na tržišče prihajajo novi, boljši in tišji hladilniki, za katere pa ne nameravamo zapravljati denarja, ki ga hranimo za nov trdi disk ali grafično kartico. Ena izmed rešitev je namestitev večjega in s tem ponavadi tišjega ventilatorja, ki pa je od hladilnih reber malenkost odmaknjen in zato ne povzroča takšnega piša.

Potek dela

Tega Hrupka™ s slike bom zamenjal z 80-milimeterskim ventilatorjem, ki se je prej nahajal na sprednjem delu ohišja. Nastavek sem izdelal iz pleksi stekla iz dveh razlogov: ker sem ga imel pri roki in ker ga je nesramno lahko obdelovati. Manjši miselni zastoj (fazni zamik? -- alien-w) pa nastane, če ne vemo, kakšne oblike naj bi bili štirje trapezi, ki bodo sestavljali naš prilagojevalnik. Naslednja slika ponuja razlago:

Kar sem tukaj izračunal, po moje ne potrebuje kakšne intenzivne razlage. Vse, kar nam je narediti, je izmeriti velikost hladilnega telesa. Tako imamo znani prvi spremenljivki - a in b. Večina hladilnikov ima prednjo ploskev kvadratno, moj je imel pravokotno, kar je razvidno iz prve slike. Nato vzamemo mere zunanjega robu ventilatorja in dobimo drugi dve spremenljivki a in b. Za višino se odločite sami, v mojem primeru je le-ta znašala 1 cm. Po Pitagorovem izreku (vsi, starejši od 13 let ga morate znati, opolnoči v samih gatah, pijani ko cura ter v dvomljivem stanju polzavesti, izstreliti kot iz topa! Cenakvadratjeanakvadratplusbenakvadrat!--Sergio) in z malenkostnim premetavanjem spremenljivk, dobimo stranico našega trapeza.

Sam sem za prvi poizkus izrezal pleksi bolj po občutku. Dobljeni lik ni pretirano odstopal od željenega, sploh po obsežnem brušenju. Drugi model, pri katerem sem stranice trapezov izračunal, pa je izgledal še precej lepše.

Pleksi steklo lahko žagate z navadno žago za kovino ali z električno vbodno žago, saj se obnese naravnost odlično (to lahko potrdim tudi jaz -- alien-w). Če pa celotno zadevo delate v dnevni sobi, medtem ko gledate film in ne smete trositi drobnih koščkov pleksija po kavču, ker bi vaša mama/punca/zaročenka/žena kaj kmalu spakriala kovčke in odšla na Bali, pa lahko uporabite enako tehniko, kot jo uporabljajo steklarji pri rezanju stekla. Pleksi najprej zarežemo na eni strani v ravni liniji (uporabite ravnilo) z olfa nožem in po zarezi odlomimo navzdol - najbolje na robu mize. Tega procesa nisem slikal, če komu ni jasno, kako se postopek izvede, naj raje uporabi žago in malo nasmeti.

Če koga motijo ostri robovi, ki ostanejo po rezanju oziroma lomljenju pleksija, naj jih ne brusi (preveč neželenih malih pleksi artefaktov), ampak jih za kratek čas na kratko podrži nad ognjem - recimo svečo ali vžigalnikom. Pri tem bodite pazljivi, da ne boste pretiravali in ukrivili pleksija.

Rezultat dosedanjega dela je nekaj takšnega:

Zraven trapezov vidite pištolo za vroče lepilo. Ja, ne glede na to kako se bo to nekaterim zdelo nenavadno, sem zadevo zlepil s vročim lepilom. (Razlog za skrb je ta, da se lahko zaradi previsoke temperature lepilo stopi. -- alien-w)

Voila!. Ko se je nastavek ohladil, sem ga prilepil na ventilator.

Ko se je kombinacija ohladila ter je glavni junak v filmu zaključil svoj pohod tako, da je premagal vse nebodijihtreba™, sem celotno stvar z vročim lepilom prilepil na hladilna rebra.

To bo mogoče koga začudilo, še posebej tistega, ki ve, da vroče lepilo pri višjih temperaturah postane ponovno tekoče in popusti. Hladilna rebra ne dosegajo takšnih temperatur kot procesor, saj toploto odvajajo (zato jih pa imamo, kajne? -- alien-w) in so pri najbolj oddaljenem delu od procesorja dovolj hladna. Dokaz temu je tudi to, da se samega hladilnega telesa med delovanjem računalnika lahko dotaknemo ne da bi se opekli. Zadeva je v preizkušanju že dalj časa, saj je trajalo malo več kot tri tedne, da sem premagal lenobo in spisal ta članek (še vedno pod povprečjem :) --Sergio).

Ko sestavljate nastavek, lepite tako, da nanesete čim manj lepila. Če imate v računalniku okno, se splača vaditi. Lepila ne sme biti premalo, a dovolj, da zalije oba zunanja robova trapeza. Da zlepite lep kvadrat, si lahko pomagate z listom papirja, na katerega ste narisali šablono (vidno na sliki 4). Adapter sem na hladilno telo prilepil samo na dveh stranicah, saj ga je kasneje lažje odstraniti oziroma odtrgati, pa tudi na nazobčanem delu reber bi lepilo izgledalo smešno. Odstranjeval sem ga zaradi tega, ker sem pri prvem lepljenju nanesel preveč lepila, kar me je čez nekaj časa pričelo motiti do take mere, da sem postopek lepljenja ponovil.

Rezultat mojega trdega dela, porečete? Temperatura procesorja je ostala gladko enaka, tako pri obremenjenem kot tudi pri neobremenjenem merjenju, je pa računalnik tišji. In ravno to sem želel doseči. Pravno varovalo: če se boste spravili k izvedbi postopka, vedite, da prevzemate odgovornost dejanja popolnoma na svoje roke. Vso srečo :).