Odklepanje SocketA procesorjev

• eraserr :: 20. sep 2000

Dolgo časa se je ugibalo in ugotavljalo, če bodo imeli novi AMD-jevi procesorji (Duron in Thunderbird) zaklenjene faktorje pomnoževanja. Določeni smo to spremljali in tuhtali in prišli smo do zaključkov, da množilnik spreminjamo s kombinacijami FID-a in BP_FID-a. Le te morajo biti usklajene. Na Tom's Hardware-u so ugotovili kakšne kombinacije morajo biti nastavljene na tako imenovanih »Golden Bridge« mostičkih. Poseganje vanje pa je zapleteno, ker so presneto majhni. Za nastavljanje kombinacij le teh jih moramo prekiniti ali pa povezati. Prekiniti jih je izjemno težko, povežemo pa jih lahko s svinčnikom, prevodnim lepilom ali kitom. Ta opravila so nepraktična tudi zato, ker nam vsaka nastavitev vzame precej časa. Nismo dolgo čakali, ko smo zasledili, da je Japonec Hiroji preko modificirane FIC AZ11 plošče navil Durona 600 na 900 in to brez posegov v sam procesor. Zadevo je spremljal John Carcich, s katerim sem se glede tega dopisoval. Ugotovil je, kako so povezani mostički in kaj pomenijo njihove nastavitve. Podani so bili teoretični podatki, kako katerokoli ploščo predelati tako, da bo podpirala spreminjanje množilnika. Če to lahko stori vsak posameznik doma, bi to lahko storila tudi podjetja in stvar vgradila v svoje plošče. Prvi je bil Asus s svojo ploščo A7V, ki je imela dipswitche za nastavljanje množilnika. Korak dlje je šel še Abit s ploščo KT7, ki ima vse potrebno kar v Biosu. AMD-ju pa zadeva ni bila všeč in je procesorje zaklenil na način številka ena. Način številka ena pomeni, da jih je zaklenil s tem, ko je prekinil L1 mostičke. Overclockerji so hitro ugotovili, da se jih da povezati na različne načine in s tem odklenit. AMD je spredvidel, da to ni dovolj in je procesorje zaklenil na način številka dve. To je, da je odstranil nožice, ki so povezane z L1 mostički. To pa je neprekosljiva ovira ako globje ne poznamo mostičkov. Našel sem rešitev za ta problem, vendar pa je poseg nekoliko bolj fizično zahteven (potrebna je izjemna natančnost).

Kako deluje?

Procesor ima na sebi cel kup mostičkov. To so L1, L2, L3, L4, L5, L6 in L7. Zanimajo nas predvsem L1, L3, L4, L6 in L7. L7 določa napetost procesorja (Vcc). L6 določa FID (informacija o množilniku plošči), L3 in L4 pa določata BP_FID (povratna informacija o množilniku plošče procesorju). L3, L4 in L6 morajo biti usklajene, če hočemo, da se procesor požene. Te nastavitve je objavil Tomas Pabst na svoji strani. Izziv pa je spremeniti nastavitve brez posega v mostičke. Da to lahko storimo, pa moramo preučiti, kaj le ti počnejo. Vsi so zvezani bodisi z maso (Gnd), bodisi z napetostjo procesorja (Vcc). Njihova kombinacija pa pomeni določeno nastavitev. Rešitev je v tem, da Gnd in Vcc lahko dobimo tudi zunaj procesorja. Tako lahko naredimo lažno informacijo in jo posredujemo plošči. Ustvarimo pa tudi lažno povratno informacijo, ki jo dobi procesor. To izvedemo lahko na bolj ali manj eleganten način. Z jumperji, dipswitchi ali biosom.

Modifikacija plošč:

Če naša plošča ne podpira nastavljanja nobene od željenih nastavitev, kot sta množilnik in napetost, jo lahko predelamo, da to podpira. Na začetku moramo ugotoviti kje na ploščo pridejo FID in VID (napetost) nožice. Ker bomo nastavitve naredili lažne, nastavitev, ki so narejene z L6 (FID) in L7(VID) mostički nočemo in ne smemo imeti. Pripadajoče nožice lahko izpulimo iz Socket-a ali pa samo prerežemo povezave na tiskanem vezju. Prekinjene povezave povežemo z dipswitchem na njegovo drugo stran pa prispajkamo maso. Med vsako povezavo moramo dati vsaj 100 Ohmski upor, da preprečimo visok tok, ki je posledica kratkega stika. Stikalca vklopimo po nastavitvah, ki so podane v tabeli.

BP - brez povezave
Gnd - masa

	0	1	2	3
6	Gnd	BP	BP	Gnd
6,5	BP	BP	BP	Gnd
7	Gnd	Gnd	Gnd	BP
7,5	BP	Gnd	Gnd	BP
8	Gnd	BP	Gnd	BP
8,5	BP	BP	Gnd	BP
9	Gnd	Gnd	BP	BP
9,5	BP	Gnd	BP	BP
10	Gnd	BP	BP	BP
10,5	BP	BP	BP	BP
11	Gnd	Gnd	Gnd	Gnd

Druga zgodba pa so nastavitve BP_FID-a. Tudi te ponaredimo, le da tokrat ugotovimo, da pripadajoče nožice sploh niso nikamor povezane. Tudi tokrat lahko uporabimo dipswitche oziroma jumperje. Pri FID-u in VID-u nastavljamo samo s povezavo z maso ali brez povezave, tu pa je malo drugače. BP_FID-e povežemo z maso ali pa z Vcc (napetostjo jedra). Tudi tu ne gre brez uporov. Maso in Vcc poiščemo na plošči. Nastavitve so podane v tabeli.

Vcc - napetost procesorja
Gnd - masa

	0	1	2	3
6	Gnd	Vcc	Vcc	Gnd
6,5	Vcc	Vcc	Vcc	Gnd
7	Gnd	Gnd	Gnd	Vcc
7,5	Vcc	Gnd	Gnd	Vcc
8	Gnd	Vcc	Gnd	Vcc
8,5	Vcc	Vcc	Gnd	Vcc
9	Gnd	Gnd	Vcc	Vcc
9,5	Vcc	Gnd	Vcc	Vcc
10	Gnd	Vcc	Vcc	Vcc
10,5	Vcc	Vcc	Vcc	Vcc
11	Gnd	Gnd	Gnd	Gnd

Spet poudarjam, da morajo biti nastvaitve FID-a in BP_FID-a usklajene. Edini poseg, ki ga moramo narediti na procesorju je, da preverimo v kakšnem stanju so L1 mostički. Le ti so samo vez med nožicami in L3 ter L4 mostički. če so L1 mostički prerezani jih moramo povezati in to je vse.

Če imam KT7 ali A7V:

Če imate eno od teh plošč modifikacije niso potrebne, saj je to namesto vas naredil že proizvajalec. Vse kar morate narediti je, da poskrbite za L1 mostičke.

Modifikacije plošče za nove procesorje brez BP_FID nožic:

Ker najnovejši procesorji ne bodo več imeli BP_FID nožic L1 mostički sploh niso več pomembni. Nekako drugače moramo priti do povezav, ki gredo v procesor. Le te najlažje dobimo pri 1 kOhm-skih uporih zraven L3 in L4 mostičkov. Po dva in po dva sta zadolžena za en BP_FID. Žico prispajkamo na tistega, čigar L3(4) mostiček je povezan. Drug konec žic prispajkamo na spodnjo stran plošče, kjer se nahajajo BP_FID kontakti. Ta modifikacija je možna na plošči Asus A7V ali Abit KT7 oziroma vseh takih ki spreminjanje množilnika že po defaultu podpirajo.