Projekt CubeLink

• Igor Žigon :: 23. avg 2005

Uvod

Moje domače omrežje je kar nekaj časa temeljilo na poceni usmerjevalniku, ki je obenem skrbel tudi za deljenje internetne povezave, a sem pri tem spoznal, da se dolgoročno ne izplača varčevati pri nakupu usmerjevalnika, saj lahko hitro pride do prekinjanja povezave, nestabilnosti pri delovanju zaradi preštevilnih TCP povezav, itd. Ker so me pestili vsi našteti problemi, sem sklenil, da zadevo rešim - s tem pa seveda ne mislim na nakup dražje opreme, ampak na samostojno izdelavo usmerjevalnika s pomočjo linux distribucije in starejšega računalnika.

Najprej je bilo treba izbrati operacijski sistem, ki bi mi omogočal usmerjanje in hkrati nadzor - odločil sem se za m0n0wall, sistem, na katerem naj bi delal, pa je bil opremljen s Pentiumom 133, 64 MB spomina in preklopnikom. Še ena od mojih zahtev je bila popolna tišina, saj bo računalnik deloval 24/7 (to lahko dosežemo s pasivnim hlajenjem, ali pa z ventilatorji, ki delujejo pri znižani napetosti). Ravno, ko sem imel na voljo vse potrebne dele, pa sem dobil priložnost za zelo ugoden nakup mini-ITX matične plošče (model V10000). Takoj sem pomislil, da bi lahko novo pridobitev uporabil za kaj več kot le usmerjevalnik, saj je V10000 veliko bolj zmogljiva od prvotnega sistema, zato sem na seznam dodal še web strežnik. S tem je m0n0wall postal premalo zmogljiv za moje potrebe, tako da sem posegel po ClarkConnect-u z dodatki za web strežnik. Vem, da bi lahko uporabil Debian ali kako podobno distribucijo, vendar sem želel ohraniti preprostost uporabe. Morda se bom Debiana lotil v prihodnosti, ko ga bolje spoznam.

Izdelava

Tako se je pričel projekt CubeLink - cilji projekta so bili, kot sem že omenil, združitev usmerjevalnika in strežnika v sistem, ki bo deloval v popolni tišini, pri nizkih temperaturah in ne bo porabil veliko električnega toka. Ravno tukaj je tudi prednost matične plošče, ki sem jo uporabil - ima namreč integriran procesor Via C3. Slednji teče pri taktu 1000 MHz (sicer ni primerljiv z AMD in Intel procesorji na isti frekvenci, a svojo nalogo vendar opravlja), njegova posebnost pa je, da pri polni obremenitvi porabi samo 25 W. V sistem sem vgradil še 384 MB SDR spomina, 30 GB disk, mrežno kartico na vodilu PCI in star napajalnik z močjo 200 W. Vse skupaj sem spravil v doma izdelano ohišje, ki je tudi osrednja tema tega članka.

Načrt

Velikost uporabljene mini-ITX plošče je 170 mm x 170mm in neverjetno je, kako hitro so mi začele po glavi rojiti misli o tem, kam vse bi ta kup čipov lahko spravil (očitno nisem edini). Kakorkoli že, odločil sem se, da bom naredil ohišje v obliki kocke, kot material za izdelavo pa sem uporabil pleksi steklo, les in samolepilno folijo iz velurja. Najprej sem pripravil načrt v programu SketchUp, ki je bil za moje potrebe ravno pravšnji, saj je zelo enostaven za uporabo in intuitiven. Ena od najboljših značilnosti programa je to, da je zanj na voljo veliko število že izdelanih modelov različnih računalniških komponent, tako da lahko načrt zelo hitro dokončamo. SketchUp sem uporabil predvsem zato, da sem našel najmanjše možne dimenzije, pri katerih je kocka še dovolj prostorna za vse potrebne komponente.

Praksa

Za ogrodje, ki daje ohišju osnovno obliko, sem uporabil lesene letvice, ki so poceni in enostavne za obdelavo - spel sem jih kar s tapetniškim spenjačem.






S samimi spoji sicer nisem bil najbolj zadovoljen, ker so izpadli dokaj nenatančno. Vzrok za to je bil nenatančen izrez tudi sunek orodje mad spenjanjem, ki je nemalokrat precej zamaknil letvice. Kljub vsemu pa sem z izdelavo nadaljeval, saj sem vedel, da bodo te napake skrite očem opazovalcev, ko bo ohišje končano.

Pleksi steklo sem dobil že razrezano, za kar moram pohvaliti prodajalca, ki mi je naredil šest enakih kvadratnih plošč z dvajset centimetrov dolgo stranico. Za pritrditev stekla na leseno ogrodje sem uporabil inbus vijake, ki poživijo sicer puste stranice kocke.











Nosilec za pritrditev matične plošče sem prav tako naredil iz pleksi stekla, v katerega sem zvrtal luknje za distančnike. Moram priznati, da me je natančnost izdelave prav presenetila, saj je matična plošča pri kasnejši montaži kot ulita sedla v ohišje.







Za napajanje sem uporabil najšibkejši napajalnik, ki sem ga imel pri roki, z močjo 200 W, kar je več kot dovolj glede na to, da celoten sistem porabi manj kot 150 W. Odprl sem ga in se znebil nepotrebnih kablov, tako da je na koncu ostal samo konektor za matično ploščo in dva molex priključka. Želel sem jih tudi skrajšati, vendar se mi preprosto ni ljubilo, čeprav bi mi to najverjetneje olajšalo sestavljanje, pri katerem sem imel kasneje obilo težav.



Nadaljeval sem z zadnjo stranjo kocke, kjer je bilo treba narediti luknje za priključke na matiči plošči in napajalnik. Delo je bilo izredno enostavno, saj gre vbodna žaga skozi pleksi steklo kot vroč nož skozi maslo.










Sledile so luknje za dva 80 mm ventilatorja, ki sem jih naredil s pomočjo pomočjo kron za vrtanje v les. Spet sem navdušen nad enostavnostjo dela, moral pa sem še malenkostno prilagoditi samo ohišje, da sem lahko v edino PCI režo, ki jo uporabljena matična plošča premore, vgradil še eno mrežno kartico. Zamenjal sem tudi prvotni pasivni hladilni sistem na CPE z Zalmanovim ZM-NB47J, katerega tudi sama Via priporoča kot odlično nadomestilo.







Zadnja komponenta, ki sem jo vgradil v ohišje, je bil disk, pri katerem sem ponovno uporabil pleksi steklo kot material za izdelavo nosilca. Izdelek sicer ni izpadel najbolj mojstrsko, vendar služi svojemu namenu. Treba je bilo še vgraditi stikalo za vklop in dve standardni LED diodi, ki sta indikator delovanja sistema in trdega diska. Pri vezavi sem si pomagal s čokoladko, ki mi bo olajšala morebitne prihodnje posege v notranjost ohišja.














Nazadnje sem vse skupaj oblekel v samolepilno folijo iz velurja, ki je dala kocki dovršen videz, na katerega sem upal. Morda bi lahko dodal še par svetlobnih efektov v obliki LED diod in hladnih katod, ki bi najbrž lepo dopolnile projekt CubeLink, ampak takšni dodatki ne sodijo v usmerjevalnik, pa tudi sam imam raje preproste in učinkovite rešitve, zato sem ohišje pustil neosvetljeno.















Za konec sem fotografiral popolnoma končan izdelek, da si boste lažje ustvarili mnenje o zunanjem izgledu. Zadnji dve sliki prikazujeta CubeLink po dvotedenski uporabi - nič drugega, kot popolna tišina in zanesljivo delovanje.

Povzetek

Projekt CubeLink je bil precej nezahteven, pa tudi izpeljal ga nisem najbolj vrhunsko, kljub vsemu pa sem imel z njim veliko veselja in tudi z rezultatom sem zelo zadovoljen. Članek sem se odločil opremiti z veliko količino fotografij in shem, saj me med prebiranjem umotvorov po različnih koncih interneta vedno moti primanjkljaj slikovnega gradiva.

Sistem

• Via V10000 + procesor C3 1000 MHz
• 384 SDR spomina
• 30 GB disk
• 200 W napajalnik
• PCI mrežna kartica

Stroški

Poudarjam, da sem imel spomin, trdi disk in napajalnik že doma in mi jih zato ni bilo treba kupiti - v nasprotnem primeru bi bili stroški precej višji.

• V10000 - 14.000 SIT
• Pleksi steklo - 3.600 SIT
• Lesene letvice - 300 SIT
• Samolepilna velur folija - 900 SIT
• Inbus vijaki - 700 SIT
• Ročaj - 200 SIT
• Okrasni mrežici - 500 SIT
• 80 mm ventilatorja - 800 SIT
• Preklopnik - 4.600 SIT
• Skupaj - 24.600 SIT

Upam, da je moj članek vzpodbudil koga k izdelavi lastnega ohišja, ali pa da ste v njem videli kaj navdušujoče zanimivega. Po drugi strani pa si želim tudi objektivne kritike, da bom pri naslednjem projektu vedel, na kaj moram paziti. Će vas zanima karkoli, o čemer v članku nisem spregovoril, mi lahko brez skrbi pišete.