Andreas Ditt - Intervju

• Janez Nučič :: 5. avg 2003

Slo-Tech: Nam lahko za začetek poveste nekaj o sebi in svojem delu pri Gainwardu?

Andreas Ditt: To ni pretirano zanimivo. Odgovoren sem za prodajo v nekaterih državah predvsem vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer iščem nove stranke in sodelujem z obstoječimi, občasno pa se soočim tudi s tiskom.

Slo-Tech: Kako vam gre prodaja? Koliko ste naprimer prodali v drugi četrtini tega leta in kakšen je vaš tržni delež v primerjavi z drugimi ponudniki kartic osnovanih na nVidiinih procesorjih?

Andreas Ditt: Kako sploh vrednotiš prodajo? Uspeh v drugi četrtini letošnjega leta ni bil ravno blesteč, dohodek iz držav s katerimi imam opravka je bil okoli 2 milijona eurov. Natančne številke je težko podati, saj se preveč razlikujejo od vira do vira. V Evropi se mi zdi, da je največje povpraševanje po nas v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Norveškem in deloma tudi na Finskem in Poljskem, pa tudi prodaja na Hrvaškem ni zanemarljiva. Znan nemški inštitut za raziskave tržišča, GK, nas za januar 2003 uvršča na prvo mesto med ponudniki končnim kupcem (preko trgovin kot je Media Mart, Saturn in podobnih) z 8 % tržnim deležem. Če še malo ostanemo pri številkah. Na Tom's Hardware opravljajo letno raziskavo, v kateri sprašujejo svoje bralce, s katerim proizvajalcem grafičnih kartic so najbolj zadovoljni, oziroma za katerega se nameravajo odločiti pri naslednjem nakupu. Leta 2001, takrat je osrčje naše ponudbe predstavljal nVidiin GeForce 3, smo bili uvrščeni na sedmo mesto, leta 2002 pa smo bili že tretji s 13 % (zaostajajoč le za ATijem s 24 % in ASUSTeKom s 16 %).

Slo-Tech: Kaj menite o spljuvanem NV30?

Andreas Ditt: Predrag, preglasen (še posebej Ultre). Njegova edina svetla točka je, da jih ni bilo veliko na voljo.

Slo-Tech: Ste bili zadovoljni s prodajo kartic, osnovanih na NV30?

Andreas Ditt: Tisto malenkost, kot smo jih naredili, smo tudi prodali.

Slo-Tech: Čemu ste se odločili za nVidiine procesorje? Ali vas kaj napeljuje k ponovnemu premisleku?

Andreas Ditt: Pravzaprav nismo nikoli podvomili v odločitev. Sodelovanje je pomembno. Dokler obe strani kažeta zanimanje in predvsem vlagata v to navezo, ne vidimo nobenega razloga, da bi jo kakorkoli ogrozili. Z nVidiinimi čipi smo si nabrali že kar nekaj izkušenj in vemo kaj nam je z njimi storiti. Povrh vsega se mi zdi, da imajo trenutno na voljo več sredstev za raziskave in razvoj.

Slo-Tech: Koliko časa po uradnem izidu GPUja povečini ponudite svojo rešitev?

Andreas Ditt: Precej odvisno od procesorja in razporeditve elementov. Nekateri prinašajo s sabo precejšnje tehnične zaplete, ki zahtevajo veliko dodatnih rešitev ali poglobljeno delo na eni sami. Upoštevati morate tudi dobavljivost nabora in ostalih komponent, ki sestavljajo grafično kartico. Včasih se zgodi, da na uradni izid vplivajo minule ali prihajajoče napovedi konkurrenčnih izdelkov, tako se lahko znajdemo z ne povsem zagotovljenim čipom, kar pomeni zamik za mesec ali dva, včasih celo več.

Slo-Tech: Kakšni so vaši prihajajoči izdelki in kdaj se jih lahko nadejamo?

Andreas Ditt: Kot že veste, smo trenutno osredotočeni na trženje izdelkov, osnovanih na GeforceFX. Že na voljo so kartice zgrajene okoli 5200, 5200 Ultra, 5600 in 5900. Ravokar smo na trg poslali tudi 5600 Ultra(fc), kmalu pa lahko pričakujete tudi povsem samosvoje zasnovano 5900 Ultra. S koncem avgusta bomo predstavili tudi CoolFX, sistem vodnega hlajenja za kartice z naborom 5900 oziroma 5900 Ultra.

Slo-Tech: Se nameravate poskusiti še v izdelovanju česa drugega poleg grafičnih kartic, na primer matičnih plošč?

Andreas Ditt: Najbolj smo si domači z grafičnimi karticami, zato le-te ostajajo najpomembnejše področje našega udejstvovanja. Naslednji korak bo, poprej omenjeno, nadvse učinkovito vodno hlajenje. Nadaljni projekti se vrtijo okoli izdelkov za zabavo v domačem krogu za osebne računalnike. Ti postajajo vse bolj priljubljeni in predstavljajo rastoče tržišče. Skušali bomo zasnovati izdelke, ki bodo delovali v harmoniji z našimi grafičnimi karticami in s tem doseči kar se da veliko združljivost in vsestranskost, ki bo omogočala, da boste lahko na lastnem računalniku igrali najnovejše 3D igre, digitalno snemali iz televizije in videa, urejali in zajemali datoteke z večpredstavno vsebino in uživali v digitalnem prostorskem ozvočenju. Ta veja prodajnega programa (Gainward Hollywood@Home) bo vključevala TV tunerje, MPEG karice, digitalne zvočne kartice, kartice z dodatnimi izhodi in druge dodatke, ko bodo omogočali, da se preprosto povežete s takorekoč katerokoli večpredstavno napravo. V osnovnih ploščah smo se že poskusili, a se ne nameravamo vrniti na ta trg.

Slo-Tech: Na kakšen tržni delež ciljate in komu so v prvi vrsti namenjeni vaši izdelki?

Andreas Ditt: Na kar se da velikega, seve. Vsak potrošnik je potencialen kupec.

Slo-Tech: Česa ste se nadejali, ko ste sprejeli odločitev o masovni izdelavi vodnega hlajenja? Kakšna bo njega priporočena cena?

Andreas Ditt: Mešanje toplega zraka v ohišju s plejado ventilatorjev ni ravno najučinkovitejši način hlajenja. Vodno hlajenje je pri tem precej bolj učinkovito. Dobro toplotno prevoden vodni blok lahko obdrži tako procesor kot spominske module na bolj ali manj sobni temperaturi, zato lahko ti delujejo hitreje, kar se jasno zrcali v boljših zmogljivostih in vse to pri zmanjšani glasnosti. Izdelek sicer še ni nared, a pričakujemo maloprodajno ceno med 280 in 300 evri, odvisno od končne razporeditve elementov. Kot takšen je namenjen predvsem navdušenim igričarjem.

Slo-Tech: Zakaj ne razvijate lastnih BIOSov in gonilnikov? Kakšne so potencialne slabosti takega početja?

Andreas Ditt: Skupaj z GPUjem dobimo od nVidie tudi BIOS in gonilnike (takisto velja za ATi). S tem proizvajalci naborov zagotovijo združljivost z različnimi platformami in okolji. Pomislite, v kakšni zagati bi bili reveži, ki pišejo 3D igre in druge programe, ako bi si vsakdo koval lastne gonilnike. Ali si res želite kopico različnih verzij istega programa ali vsaj dodatnih rutin znotraj njega, da bo zadoščeno vsem različnim gonilnikom?

Slo-Tech: Koliko proste roke imate pri snovanju PCBjev? Vam ta "umetniška svoboda" zadošča pri iskanju novih rešitev?

Andreas Ditt: Snovanje lasnte zasnove se predvsem obrestuje pri viskozmogljivostnih izdelkih. Pri cenejših bi ne bil nihče za to prpravljen odšteti več denarja. Seveda je vedno potrebno upoštevati določene pomisleke. Izdelek tako ne sme biti predrag in ne sme zahtevati posebnih postopkov izdelave. Predolgo zamuditi se na nekem modelu bi pomenilo, da je na voljo že naslednja generacija. Življenska doba posamezne generacije se namreč ustrajno krajša, zato si tega nikakor ne smemo privoščiti. Znotraj teh meja pa se trudimo po svojih najboljših močeh.

Slo-Tech: Kako imate razsejane tovarne? Koliko zaposlenih v koliko državah imate trenutno?

Andreas Ditt: Vsega skupaj nas je okoli 200, s poslovalnicami v Taipeju (Tajvan), Hong Kongu, Pekingu (Kitajska), Fremontu (ZDA), Londonu (Velika Britanija), Malmoeu (Švedska) in Münchnu (Nemčija). Proizvodnja sama pa poteka na Tajvanu in Kitajskem.

Slo-Tech: Ali se tržišča, globalno gledano, med seboj korenito razlikujejo? Ali vas lahko manjša kupna moč dane države pripravi do presnovanja kartice s katerim bi znižali nje ceno?

Andreas Ditt: Posamezne države se niti ne toliko, razlike so bolj opazne regionalno gledano. V Evropi ponujamo pretežno enake izdelke v vseh državah. Seveda se prodaje posameznih izdelkov razlikujejo, nekje prodamo več enega, drugje drugega. Na primer, za Kitajsko pa smo razvili tudi nekaj izdelkov, ki drugod niso na voljo.

Slo-Tech: Kaj menite o poskusih prodora podjetji kot je S3 ali Trident v svet DirectXa 9? Celo večjim podjetjem kot sta 3D Labs in Matrox se DirectX 9.0 ne zdi vreden truda.

Andreas Ditt: Več ponudnikov, več konkurence.

Slo-Tech: Kakšna je razlika v ceni med izdelavo refrenčne in lastno zasnovane kartice? Ali se zasnovi občutno razlikujeta v kvaliteti uporabljenih elementov?

Andreas Ditt: Prehod iz 6 na 8 slojen PCB na primer podvoji ceno. Dizajn, ki po hitrosti presega minimalne zahteve, lahko stane tudi do 25 % več. Naša zasnova lahko zahteva uporabo dodatnih regulatorjev napetosti, kondenzatorjev in podobnega, kar takisto doprinese kakšen cent ali dva. Nenazadnje so tu še različne dodatne zmožnosti, kot je zajemanje videa pri seriji 5900.

Slo-Tech: Menite, da nVidini razvijalci gonilnikov usmerjajo svojo pozornost v prava področja? Zdi se, da jim je več do dodajanja rezanja ravnin v 3DMarku kot do odpravljanja napak v podpori zmožnostim DirectX 9. Lepo bi bilo, če bi na primer usposobili teksture s plavajočo vejico.

Andreas Ditt: Najbolj se trudiš na najbolj opaznih področjih. Predpostavimo, da je 3D Mark najboljši pokazitelj zmogljivosti dane kartice in ga tudi kupci sprejemajo kot takšnega. Potem se bodo tudi proizvajalci naborov in kartic gotovo potrudili karseda optimizirati svoje izdelke delovanje in s tem pripomogli k čim boljšemu rezultatu ter posledično tudi boljši prodaji.

Slo-Tech: Ali imate kdaj težave z dobavljivostjo kakšnega GPUja? Pred približno tremi meseci se je širila govorica, da je nVidia izdelala le 100.000 primerkov nabora NV30. Je to na vas kakorkoli vplivalo?

Andreas Ditt: Težave z dobavljivostjo nam žal niso neznane. Takšen je bil naprimer GF3 Ti-500 tekom svojega celotnega obstoja, mestoma tudi GF4 Ti-8x. Ne vem sicer koliko natnačno jih je bilo na voljo, ampak da, NV30 je bil precej omejen kar se tega tiče. Kar pa niti ni nujno slabo, saj tudi drugače ne bi bil ravno odmeven. Pomankanje nas prizadane predvsem v tem, da ne moremo zgotoviti toliko kartic kot bi jih želeli.

Slo-Tech: Kakšno dodatno sporočilo vsem vašim oboževalcem v Sloveniji?

Andreas Ditt: Kakšen odgovor pa pričakujete od prodajaca? Kupujte Gainward, tako bom imel višjo plačo ;-) Dobro blago se samo hvali. Gainward se z vsemogočimi dodatki, boljšimi zmogljivostmi, večimi zmožnostmi in stabilnostjo po vseh močeh trudi biti najboljša izbira.