Voyager 1 spet govori neumnosti

Matej Huš

16. dec 2023 ob 12:47:15

Ponavlja se zgodba izpred poldrugega leta, ko je Voyager 1 začel na Zemljo pošiljati nerazumljive podatke. Tedaj so težavo rešili s preklopom s primarnega na sekundarni računalnik, nato pa so letos še posodobili firmware na sondi. Sredi tega tedna je NASA ugotovila, da ima računalnik na Voyagerju 1 spet težave.

Inženirji so v pred dvema tednoma opazili, da je okvarjen eden izmed treh računalnikov na krovu, ki se imenujejo FDS (flight data system). Ta ne komunicira pravilno s sistemom za telemetrijo TMU (telemetry modulation unit), zato Voyager 1 trenutno na Zemljo ne pošilja meritev in diagnostike. FDS namreč zbira podatke z instrumentov na plovilu in tudi diagnostične podatke o stanju plovila, ki jih potem ustrezno modulira za pošiljanje na Zemljo.

TMU trenutno posreduje zgolj ponavljajoče in stalno zaporedje ničel in enic, napaka pa je v FDS. Minuli vikend so poizkusili ponovno zagnati FDS, a to ni odpravilo napake. Zato inženirji sedaj snujejo naslednji korak. Delo precej upočasnjuje že sama oddaljenost, saj je Voyager 1 oddaljen 24 milijard kilometrov, do koder svetloba, s tem pa tudi ukazi, potujejo 22,5 ur. V praksi to pomeni, da morajo po vsakem koraku inženirji počakati 45 ur, da dobijo odziv s plovila in ocenijo, ali se je kaj spremenilo.

Voyager 1 in sestrsko plovilo Voyager 2 sta bili izstreljeni leta 1977 in sta raziskovali zunanje planete Osončja, nato pa sta nadaljevali pot in Osončje naposled zapustili. Definicij roba Osončja je več in čeprav sta že zdavnaj dlje od vseh planetov, sta še vedno v območju, kjer je Sončeva gravitacija prevladujoča. Po drugi strani pa sta prebili heliopavzo in sta sedaj v prostoru, kjer je zvezdni veter močnejši od Sončevega.

Oba Voyagerja sta najdlje delujoči vesoljski misiji v zgodovini. Spričo radioizotopskega termoelektričnega generatorja (RTG) imata še vedno dovolj energije, da večina instrumentov deluje in da lahko komunicirata z Zemljo. To ima nekaj zanimivih posledic, denimo težave z zagotavljanjem kvalificiranih inženirjev, saj jih je večina že v pokoju. FDS ima na primer 69 kB pomnilnika, kar je manj od ključa, ki odklepa vaš avtomobil. A RTG ni večen, temveč predvidljivo peša - razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let - zato bosta v naslednjem desetletju oba nepreklicno utihnila in postala nema spomenika neke civilizacije, ki bosta skozi vesolje plala še davno po tem, ko bo ta že izginila.