Voyager 1 pošilja neumnosti

V celotni zgodovini človeštva smo prilezli borih 400.000 kilometrov od Zemlje, naš najbolj oddaljen izdelek (ali odpadek?) pa je prepotoval že dobrih 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje od razdalje do Sonca. Sliši se veliko, a na poti je že od leta 1977, pa je šele avgusta 2012 zapustil Osončje in vstopil v medzvezdni prostor. Voyager 1, ki je bil prvotno predviden za precej krajšo misijo, je 45 let deloval brez nepremostljivih težav, sedaj pa je začel govoriti neumnosti, četudi se zdi, da še vedno deluje pravilno. NASA je že začela lov na težavo.

Da lahko Voyager 1 še vedno komunicira z Zemljo, dasiravno svetlobe in elektromagnetni signali za pot potrebujejo več kot 20 ur, mora biti antena obrnjena natanko proti Zemlji. To ureja AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo. Kot kaže, je še vedno obrnjena pravilno, saj se jakost signala ni zmanjšala. A telemetrija, ki jo AACS pošilja na Zemljo, je nelogična in se zdi naključna, saj ne opisuje položajev, v katerih bi Voyager 1 lahko fizično sploh obstajal. Hkrati pa se na sondi ni sprožil nobeden izmed sistemov za zaščito pred napakami, ki bi sondo pospravil v varni način, dokler se napaka ne odkrije in odpravi. To je nenavadna in bizarna težava, ki jo bo sedaj ekipa inženirjev poizkusila rešiti.

Iskanje težave upočasnjuje razdalja, saj enosmerna pot traja 20 ur in 33 minut, torej za vsak ukaz potrebujejo vsaj dva dni. Če bodo napako odkrili, bodo bodisi uporabili enega izmed rezervnih sistemov bodisi jo programsko odpravili. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da bodo morali živeti z napako. Voyager 1 trenutno more 4 W, kar zadostuje za pogon nekaterih sistemov, ne pa vseh. Rezultat je pravzaprav osupljiv, saj lahko pridobivamo podatke, ki jih z jakostjo šibkejše ledice pošilja sonda onstran heliopavze. Za zdaj niso izključili nobenih pomembnih znanstvenih instrumentov, ekipa pa pravi, da bosta Voyagerja delovala tudi po letu 2025.