Voyager 1 spet normalno komunicira

NASA je uspela rešiti težave, ki jih je imel Voyager 1 od maja letos, ko je začel na Zemljo pošiljati nesmiselne podatke o telemetriji. Inženirji so potrdili slutnje, da je za težavo kriv računalnik na krovu, ki se je pokvaril že pred leti, sedaj pa je Voyager 1 poizkušal pošiljati podatke preko njega. Ko so sondi poslali ukaz, naj podatke pošilja prek sekundarnega računalnika, kar je bila počela do maja, je težava izginila. Telemetrija, ki jo prejemajo z AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo, je spet pravilna.

To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.

Sonda Voyager 1 je najbolj oddaljen predmet, ki ga je človeštvo odposlala v vsemir. V 45 letih je prepotoval 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje kot je razdalja do Sonca. S tem je Voyager 1 že v medzvezdnem prostoru, onstran neposrednega vpliva Sončevega vetra (še vedno je v območju, kjer prevladuje Sončeva gravitacija). Svetloba in elektromagnetno valovanje, s tem pa tudi vsi signali, do Voyagerja 1 z Zemlje potujejo 22 ur. Proti Zemlji oddaja z močjo 4 W, kar je dovolj, da njegove signale še vedno prejemamo, saj je antena obrnjena v pravilno smer. Tudi ko je sonda pošiljala napačno telemetrijo, je v drugih pogledih delovala normalno ter sprejemala in izvajala ukaze z Zemlje.

Inženirji, ki danes skrbijo za Voyager 1 in ga popravljajo, niso bili zraven pri njegovem nastanku in izstrelitvi, saj so še hodili v šolo ali se sploh še niso rodili. Po drugi strani so tisti, ki so ga razvijali, že v pokoju. To je predstavljalo precej težav pri odpravljanju te napake, saj so le mukoma našli vso potrebno dokumentacijo. Voyager 1 in 2 sta bila načrtovana kot štiriletni misiji, a sta aktivna že enajstkrat dlje.