Študija: možganske spremembe pri mladostnikih, ki so redno preverjali družbena omrežja

Že mnogo raziskav je skušalo ovrednotiti vpliv uporabe družbenih omrežij na mladostnike, pri čemer so se večinoma osredotočale na merljive spremembe v vedenju. V JAMA Pediatrics pa so objavili rezultate nove kohortne študije, ki je raziskovala 169 učencev šestega in sedmega razreda, uporabnikov družbenih omrežij Facebook, Instagram in Snapchat. Med 12. in 15. letom se možgani intenzivno razvijajo in preoblikujejo, zato jih je zanimalo, ali obstaja povezava med intenzivno uporabo družbenih omrežij in spremembami v možganih. Odgovor je pritrdilen.

Ugotovili so, da se pri 12-letnikih, ki iz navadne redno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih (tj. več kot 15-krat dnevno), možgani razvijajo malce drugače kot pri ostalih. Ob tem avtorji poudarjajo, da so opazili korelacijo, iz katere niso mogli sklepati o vzročni povezavi. Povsem možno je tudi, da so bili na družbenih omrežjih tako aktivni zaradi drugačne možganske strukture ali pa obratno. V raziskavi so dognali, da obstaja sistematično spreminjanje v času, torej trend, niso pa merili obsega sprememb.

Enkrat letno so sodelujočim slikali možgane s fMRI in izvedli celostno analizo AFNI z 3dLMEr med tem, ko so igrali prilagojeno igro, ki prinaša nagrade in kazni v obliki smejočih ali zgražajočih vrstnikov. Merili so odziv v možganih na reakcije vrstnikov, torej občutljivost na sprejetost v družbi. Ugotovili so, da pri rednih uporabnikih družbenih omrežij obstajajo precej dramatične spremembe v možganih, kar bi lahko imelo dolgoročne vplive na njihova življenja dolgo v odraslost. Pojavila se je preobčutljivost na mnenje, ki ga imajo o njih vrstniki. Ali je to pozitivno ali negativno, se niso opredeljevali. Lahko bi namreč omogočali lažje vzpostavljanje odnosov z ljudmi v prihodnosti ali pa povečano tveganje za anksioznost in depresijo. Nekatere pretekle raziskave so družbena omrežja že povezale z negativnimi vplivi na duševno zdravje.