Ameriški psihologi izdali priporočila za sobivanje z družbenimi omrežji

Ameriško združenje psihologov je prvikrat v zgodovini izdalo smernice in priporočila za uporabo družbenih omrežij za mladostnike. Priporočila so namenjena mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in odločevalcem. Predsednik združenja Arthur Evans je ob tem dejal, da se kot družba srečujejo z izzivi, kaj storiti z družbenimi omrežji, zato so v priporočili zbrali najnovejša dognanja stroke, da bi z njimi pomagali staršem in odločevalcem. V priporočilih najdemo tako znanstvena dognanja kakor tudi usmeritve za ukrepanje in nasvete, kaj lahko storijo starši. Situacija je po mnenju mnogo strokovnjakov kritična, saj starši niso opremljeni z znanji, kako predstaviti družbena omrežja, kako se o njih pogovarjati in kako jih nadzorovati. Čeprav lahko družbena omrežja odigrajo pozitivno vlogo, denimo omogočajo povezanost med pandemijo ali mladim iz ranljivih skupin (izrecno omenjajo na primer LGBTQIA+) omogočijo poiskati informacije in druge mladostnike v podobnih položajih, je treba redno spremljati, ali imajo družbena omrežja na mladostnike negativne vplive.

Že v prvi točki izrecno poudarjajo, da uporaba družbenih omrežij sama po sebi ni koristna ali škodljiva. Dogajanje na spletu je tako odsev kakor gonilo življenja v resničnem življenju. Vpliv na mladostnike je v veliki meri odvisen od njihovih osebnih in psiholoških značilnosti in družbenih okoliščin. To pomeni, da bo na mladostnike vplivalo to, kar vidijo na spletu, kakšne življenjske izkušnje imajo in kakšne osebnosti so. Priporočajo, da starši mlajših mladostnikov (10-14 let) redno spremljajo, čemu so izpostavljeni na družbenih omrežjih. Preprečiti je treba dostop do vsebin, ki prikazujejo samomor, samopoškodovanje, motnje hranjenja, rasizem, trpinčenje in podobno. Raziskave kažejo, da se te vsebine pojavljajo precej pogosteje, kot starši menijo. Kar 40 odstotkov deklet vsaj enkrat mesečno naleti na vsebine o samomoru na Instagramu in TikToku. Strokovnjaki tudi svetujejo, da se omeji spremljanje vsebin o lepoti in videzu. Raziskave kažejo, da to negativno vpliva na samopodobo in proži simptome depresije, zlasti pri dekletih.

Čeprav je izid smernic dobrodošel, so nekateri strokovnjaki kritični do vsebine. Poudarjajo, da je v njih premalo konkretnih nasvetov. Za večino staršev so moderna družbena omrežja nepoznano okolje, o katerem ne vedo skoraj nič. Prav tako je v praksi težko izvedljiv nadzor nad vsebinami, ki jih mladostniki spremljajo na družbenih omrežjih. V praksi je večino teh priporočil težko izvesti na domačem nivoju, temveč bi morala veliko narediti zlasti podjetja, ki jih ponujajo. Med priporočili na primer piše, da je treba omejiti izpostavljenost spletnemu sovraštvu in nasilju ter preprečiti uporabo družbenih omrežij za medsebojno primerjanje. Kako to storiti v praksi, ostaja veliko vprašanje.

V priporočilih so tudi ukrepi, ki jih lahko izvedejo odločevalci. Priporočajo na primer vzpostavitev mehanizmov za prijavo in odstranitev vsebin, ki prikazujejo nezakonito ali psihološko neprimerno vsebino. Posebej pomembno je tudi zavedanje, da mladi možgani delujejo drugače in so še posebej ogroženi zaradi neskončnega toka vsebin in brskanja po njih (endless scrolling).

Staršem pa svetujejo, naj redno preverjajo, ali se pojavljajo znaki problematične uporabe družbenih omrežij. To so na primer vpliv na izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti, preživljanje preveč časa na družbenih omrežjih, zapostavljanje šolskih dolžnosti, razpadanje odnosov in podobno. Poskrbeti je treba, da njihova uporaba ne vpliva na normalen ritem spanja. Morda še najpomembnejši nasvet pa je izobraževanje mladih pred uporabo družbenih omrežij.