So se Rusi le odločili zapustiti ISS?

Danes je novi vodja Ruske vesoljske agencije sporočil, da naj bi po letu 2024 zapustili projekt Mednarodne vesoljske postaje. Toda novica pušča odprtih veliko vprašanj.

Projekt Mednarodne vesoljske postaje (ISS) je plod sodelovanja petih vesoljskih agencij; največji delež pridodata ameriška in ruska, poleg pa prisostvujejo še Evropejci, Kanadčani in Japonci. Toda odkar je pred štirimi leti na čelo ruske agencije Roscosmos stopil Dimitrij Rogozin, je bilo slišati vse glasnejše pomisleke z ruske strani glede prihodnosti postaje, oziroma njihovega sodelovanja. Problematika se je še posebej izkristalizirala lani, ko so se Američani, Evropejci, Kanadčani in Japonci zedinili, da želijo postajo uporabljati vsaj do leta 2030, medtem ko jim Rusi niso pritegnili. Namesto tega snujejo lasten projekt po vzoru svoje nekdanje slovite postaje Mir in modul Nauka, ki so ga nedavno priklopili na ISS, naj bi bil že zasnovan tako, da bi ga lahko uporabili tudi zanjo. Ruska invazija na Ukrajino pred petimi meseci je razmere še zaostrila in čeprav se sodelovanje na ISS ni prekinilo, je šlo rakom žvižgat več drugih vesoljskih projektov. Tudi Rogozin je redno grozil z odhodom, a ker ima sloves, da mu jezik prehiteva glavo, ga doslej ni nihče mogel jemati resno.

Današnje sporočilo iz Moskve je prvo konkretnejše v smeri, da se Rusija vendarle namenja oditi z ISS. Na sestanku s predsednikom Putinom ga je namreč dostavil novi vodja Roscosmosa, Jurij Borisov, ki je Rogozina zamenjal sredi julija. Povedal je, da bo agencija svoje mednarodne obveze spoštovala vsaj še dve leti, po letu 2024 pa naj bi Rusija odšla na svoje. Toda sporočilo je v bistvu precej nedoločno, saj ne vemo, kdaj natančno "po letu 2024" naj bi do odhoda dejansko prišlo. Rusi namreč Američanom pisno niso sporočili še ničesar, so povedali v Nasi, kjer so za novico prav tako izvedeli iz medijev. Vsekakor pa gre za resno opozorilo drugim v projektu, da bo treba doreči način, kako izvesti ruski odhod z ISS. Tehnično bi bila to zahtevna naloga, saj ruski moduli ISS držijo v pravilni krožnici, da ne zgrmi proti Zemlji, in zagotavljajo vrsto drugih pomembnih procesov za delovanje naprave.

Vprašanje je tudi, ali Rusom zares lahko uspe pravočasno nadomestiti ISS, kajti njihov vesoljski program pestijo resne tehnične in finančne težave. Nosilna raketa Angara, ki bo nadomestila legendarnega Protona, je draga in močno zamuja; tudi omenjeni modul Nauka je prispel pozno in s tehničnimi problemi. A tudi Zahod je v tem oziru pred znatnimi izzivi, saj NASA za prihodnje vesoljske postaje, ki bodo nasledile ISS, spreminja strategijo in večino bremena odlaga na pleča zasebnih podjetij.