Prvi Sojuz brez posadke po 33 letih s seboj nosi robota

V četrtek je z izstrelišča Bajkonur v vesolje uspešno poletela raketa Sojuz-2.1a. V orbito je ponesla plovilo Sojuz MS-14, ki je prvo po 33 letih, na katerem ni žive posadke. Namesto tega je v poveljnikovem sedežu robot Skybot F-850, s katerim Rusi začenjajo preizkušanje svojih humanoidnih robotov na Mednarodni vesoljski postaji.

Ruska vesoljska agencija Roscosmos posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prevaža s plovili Sojuz, ki jih v krožnico ponese istoimenska nosilna raketa. V zadnjih desetletjih so uporabljali raketo Sojuz-FG, ki pa jo načenjajo leta, zato skušajo preiti na novejši tip Sojuz-2.1a. Toda ena od izstrelitev te rakete, pred štirimi leti, se je končala z eksplozijo, v kateri so izgubili tovorni modul Progress 59. Zato so pri živih posadkah previdnejši in prvo plovilo Sojuz (MS-14), namontirano na Sojuz-2.1a, je pred dnevi poletelo še brez žive posadke, z avtomatskim vodenjem. To je bilo prvič po 33 letih, pri čemer je treba omeniti, da je tovrstna avtomatika sicer vgrajena v bolj ali manj vse kapsule, le da so fini manevri, kot je spajanje z ISS, še vedno lažje izvedljivi, ko za krmilno palico drži astronavt.

Toda hkrati ima ta Sojuz MS-14 na krovu posebnega potnika: humanoidnega robota Skybota F-850. Pozornim opazovalcem bo kreatura že znana, kajti gre za zadnjega člana družine robotov FEDOR (ali Fjodor), ki so predlani povzročili nekaj razburjenja, ko so Rusi na spletu objavili videe, v katerih eden od njih rokuje z orožjem. Tisto je bil precej neposrečen poskus dodatne publicitete, saj se je razvijalcem zaradi njega odrekel eden od dobaviteljev opreme (vir v ruščini); pa tudi precej nepotreben, saj smisel Fjodorjev ni vojskovanje, temveč delovanje v človeku nevarnih okoljih, kot so prizorišča nesreč in - brezzračni prostor. Od tu njegova humanoidna oblika z natančnimi rokami in prsti, saj mora znati rokovati s človeškimi predmeti, na primer vihteti izvijač in odpirati ventile.

Od leta 2014 ga razvijajo v ruski Agenciji za napredne obrambne raziskave, se pravi, njihovi različici ameriške Darpe. V zadnjih letih se je programu bolj aktivno priključil Roscosmos, kjer so Fjodorja prilagodili za vesoljske polete in mu nadeli novo ime, Skybot F-850. Dobil je okrepljeno ogrodje in sklepe, odporne na tresljaje ob raketnih izstrelitvah, pa novo programje, ki omejuje njegovo gibanje, da ne bi napravil škode v tesnejših prostorih vesoljskih postaj. Pozna dva načina delovanja: s telenadzorom (ali "avatar"), kjer ga upravlja človek, ter samostojnega, o katerem pa podatkov še ni dosti. Njegovi stvaritelji se radi pošalijo, da zna v tem načinu kratkočasiti kozmonavte z dovtipi, opažanji in filozofiranjem.

Njegov prvi obisk ISSa bo kratkotrajen, saj je važne podatke o obremenitvah na svojem telesu zbral že med vzletom, na postaji pa naj bi kozmonavt Aleksander Skvorcov predvsem preveril uporabnost telenadzora. Takrat bomo videli, na kakšni tehnološki ravni je dejansko v primeri z drugimi podobnimi projekti, predvsem Nasinim Robonautom. Na Zemljo naj bi se tako vrnil že čez teden dni, medtem ko naj bi vesoljske sprehode izvajali njegovi nasledniki. Na daljši rok načrtujejo, da bodo z njim leta 2022 preizkusili svojo kapsulo za polete na Luno, Federacijo.

V bistvu pa se mora Skybot na ISSu najprej izkrcati, saj v tem trenutku njegov Sojuz MS-14 še vedno lebdi ob postaji. Zalomilo se je namreč sistemu Kurs za samodejno spajanje s postajo. Zato posadka ravno izvaja zaporedje manevrov, s katerimi so v ponedeljek z modula Zvezda, katerega sistem za priklop bi moral delovati, premaknili Sojuza MS-13 na modul Poisk in s tem sprostili prostor za Sojuza MS-14. Nov poskus spajanja bo v torek ob petih zjutraj po našem času.

Posodobitev: drugi poskus spojitve z ISS je uspel.