Nov ruski modul na ISS ponesreči zasukal postajo

Včeraj popoldne po našem času se je na Mednarodno vesoljsko postajo priključil nov ruski modul Nauka ... in kmalu zatem nenadejano prižgal svoje potisnike. Zaenkrat je videti, da ni šlo za nevarnejši incident, toda v Houstonu so imeli precej napeto uro, preden so motnjo ukrotili.

Ruski modul za Mednarodno vesoljsko postajo Nauka skoraj v vsem odraža klavrno trenutno podobo tamkajšnje vesoljske agencije. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi poletel že leta 2007. Toda hromeča kombinacija tehničnih težav in pomanjkanja financ je projekt zamaknila kar za 14 let. Čeprav so Rusi zadnje čase večkrat namignili, da na ISS niso več zadovoljni in želijo z letom 2025 pričeti s postavljanjem lastne vesoljske postaje v Zemljini krožnici, so se vendarle odločili, da bodo Nauko še spravili na ISS. Gre za zajeten, prek 20 ton težak modul, ki je za petino večji od doslej največjega ruskega kosa ISSa, servisnega modula Zvezda. Ima več namembnosti, saj bo služil tako nastanitvi posadke kot tudi shranjevanju tovora in izvajanju raziskav; nosi tudi novo zračno zaporo za izhod kozmonavtov.

Toda težave, s katerimi se je modul srečeval na tleh, ga tudi v vesolju ne želijo pustiti na miru. Vzlet 21. julija iz Bajkonurja je sicer potekal brez problemov, toda ti so zobe pokazali že takoj, ko se je modul znašel v orbiti. Odpovedalo naj bi kup malenkosti, kot so nekateri senzorji, predvsem pa so nepravilno delovali potisniki za usmerjanje naprave, ki naj bi potrošila nepredvideno veliko goriva, da se je sploh lahko pravilno približala vesoljski postaji. Priključitev so naposled izpeljali v četrtek, ob pol štirih popoldne po našem času ... toda takrat se je adrenalinsko doživetje za posadko in vse v nadzornih centrih šele pričelo. Približno tri ure po priključitvi, ko je ruski del posadke pričel s protokolom odprtja vrat in programsko sinhronizacijo modula s postajo, so se zakleti potisniki na Nauki nenadoma vnovič zbudili. ISS je pričelo sukati - kar bi bil lahko precejšen problem, ker so od pravilne usmeritve postaje odvisni na primer komunikacija z Zemljo in delovanje sončnih celic, obenem pa takšni premiki pomenijo tudi nevarno obremenitev za strukturo postaje.

Ker Rusom neubogljivih motorjev nikakor ni uspelo ugasniti, ISS pa je bil že 45 kotnih stopinj izven pravilne lege, so morali sprožiti nasprotni potisk, najprej na modulu Zvezda, nato pa še na priključenem tovornem plovilu Progress. Naposled je Nauki pošlo gorivo in po petdesetih minutah razburjenja so v Houstonu sporočili, da je ISS znova v pravilnem položaju. Kaj je bil točen vzrok za nastalo nerodnost, še ni povsem znano, Rusi pa so krivdo po prvih ocenah naprtili programski napaki. Ima pa težava že tudi čisto praktične posledice, saj so morali pri Nasi zaradi dogodka prestaviti za petek načrtovan drugi testni polet Boeingove kapsule Starliner, ki naj bi jo tako izstrelili v torek. Pa še ena trivia: Nauko so priklopili na mesto, kjer je bil doslej nastanjen majhen ruski modul Pirs z zračno zaporo. Ta je s tem zaključil svojih dvajset let "službe" in storil ognjeni konec v atmosferi.