Američanom se obeta stalni poletni čas

Ameriški senat je soglasno sprejel zakon o poletnem času (Sunshine Protection Act of 2021), ki za celotne ZDA uvaja stalni poletni čas skozi vse leto. S tem bi se de facto odpravilo premikanje ure dvakrat letno, standardnega časa pa ne bi več uporabljali. Poleti sprememb ne bi bilo, pozimi pa bi sonce vzhajalo in zahajalo uro pozneje, zaradi česar bi bila jutra temnejša, večeri pa svetlejši. Zakon gre sedaj v spodnji dom ameriškega kongresa. Če bo sprejet tudi tam, ga bo ameriški predsednik podpisal in razglasil.

O premikanju ure dvakrat letno, kar del držav v zmernih geografskih širinah počne dvakrat letno, je bilo prelitega že mnogo črnila. V državah, kot je Slovenija, se s premikom ure izognemo zelo zgodnjemu vzhajanju sonca poleti, hkrati pa pridobimo še uro svetlobe zvečer. Evropska komisija je leta 2018 Evropejce vprašala, ali želijo ohraniti trenutni režim ali pa morebiti preiti na stalni standardni ali poletni čas. Večina Evropejcev se je tedaj odločila za stalni poletni čas, a v anketi je sodelovalo daleč največ Nemcev. Čeprav je Komisija predlagala, da se po letu 2021 premikanje ure ukine, za zdaj to še počnemo. Je pa premikanje ure ukinila Rusija, ki je tri leta vztrajala na stalnem poletnem času, potem pa je zaradi pretemnih juter prešla na stalni standardni čas.

V zmernih geografskih širinah, ki večinoma ustrezajo razvitemu svetu, je bistveno teže spreminjati vse urnike, kot je premakniti urine kazalce. Ker urniki niso usklajeni s soncem, je premikanje ure način, da se temu vsaj malo prilagodimo. Poletni premik ure nas prisili, da vstanemo bolj zgodaj, s čimer izkoristimo več jutranje svetlobe in si zagotovimo svetlejše večere (ker iz naše perspektive pač nastopijo prej). Če ure ne bi premikali, bi na primer v Sloveniji sonce poleti vzšlo ob 4.11 in zašlo ob 19.57. Zaradi premika ure se vse zgodi uro pozneje. In če bi imeli stalni poletni čas, bi pozimi sonce vzhajalo med 8.20 in 8.50, kar pa je že zelo pozno. Premikanje ure izravnava te ekstreme. S tem se resda odpovemo odliki, da je sonce v zenitu ob 12.00, a to v resnici velja zelo redko. Ker skozi Slovenijo poteka 15. poldnevnik, je to možno, sicer pa večina držav uporablja pasove, po katerih je sonce v zenitu kasneje. Drži tudi, da urniki niso več narejeni tako, da bi bilo poldne sredina delovnega dne.

Tudi v ZDA so debate o smiselnosti premikanja ure enako žolčne kot v Evropi. Prvi zakon, ki bi ga odpravil, je bil v senat vložen leta 2018, a se ni prebil skozi odbor. Enako se je zgodilo s poizkusom leta 2019. Lanski zakon pa je danes prejel soglasno podporo. In Evropa? Ukinitev premikanja ure smo že sprejeli, a se lahko države same odločijo, kateri časovni pas bodo obdržale. V luči brexita in covida so se odločile, da se s tem ne želijo ukvarjati, zato ostajamo pri preizkušeni varianti. Do nadaljnjega.