Prvi del kitajske modularne vesoljske postaje je na nebu

Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen bivalnim prostorom posadke do treh ljudi z vsemi podpornimi enotami, kot je zagotavljanje energije in podobno. Prihodnje leto se mu pridružita še dva raziskovalna modula, Wentian in Mengtian. Tirnica bo na višini med 340 in 450 kilometri.

Tianhe ali Nebeška harmonija je danes nekaj pred pol šesto zjutraj po našem času uspešno poletel z izstrelišča Wenchang na raketi Dolgi pohod 5B. Dogodek je začuda v realnem času prenašala državna televizija. Naprava je dolga 16,6 metra in široka dobre štiri metre. To je zgolj začetek zelo živahnega urnika postavljanja celotne postaje, ki naj bi bila v osnovni različici dokončana novembra 2022. Že prihodnji mesec sledi robotska tovorna kapsula Tianzhou, junija pa že prva misija s posadko, Shenzhou 12. Vsega skupaj naj bi se zvrstilo enajst odprav, med katerimi bosta najbolj zanimivi tisti prihodnje poletje, ko bodo montirali oba raziskovalna modula. Kitajci predvidevajo življenjsko dobo najmanj desetih let in upajo, da jim bo z zglednim vzdrževanjem uspelo postajo uporabljati približno 15 let.

CSS je za Kitajsko izjemno pomemben kos opreme, saj nima dostopa na ISS. Tako bo imela prvič zares prostor za lastne eksperimente, kot so poskusi z ultrahladno materijo, rastjo kristalov in biokemičnimi procesi v mikrogravitaciji, ki jih ISS že dolgo gosti. Kapacitete CSS so Kitajci sicer že ponudili zunanjim izvajalcem in med drugimi projekt pripravlja tudi Italijanska vesoljska agencija. Američanov pa zaenkrat poleg še ne bo, saj ameriška zakonodaja Nasi še vedno prepoveduje sodelovanje s Kitajci. Kot zanimivost velja omeniti še kitajsko namero, da bi postaja leta 2024 dobila stalnega spremljevalca, namreč vesoljski teleskop CSST (tudi Xuntian), nekakšno kitajsko različico Hubbla. Premer njegovih leč bo dva metra, a naj bi bi imel kar 300-krat večji zorni kot od Hubbla.