Kitajska vesoljska postaja je skoraj končana

Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.

Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi poletel čez približno dve leti. Ta na postajo namreč ne bo pričvrščen, temveč ji bo sledil in jo izkoriščal zgolj za servisiranje ter nadzor.

Mengtian ("nebeške sanje") je podobnih dimenzij in zasnove kot njegov sosed; slabih 18 metrov dolg in 23 ton težak modul je prav tako namenjen prvenstveno raziskavam, in sicer materialov ter fizike tekočin. Preden se bo na postaji delo zares pričelo, Kitajce čakata še dve odpravi. Tovorna misija Tianzhou-5 naj bi poletela čez nekaj tednov in na postajo dostavila še zadnjo potrebno opremo za bivanje "delovnih" posadk. Prva od njih prispe kmalu zatem, predvidoma konec novembra, z odpravo Shenzhou-15. Tako se bo začelo 10-letno raziskovalno obdobje, ki so ga Kitajci za Tiangong zastavili. Ob morebitnem uspešnem privabljanju tujih investicij ne izključujejo podaljšanja življenjske dobe ali celo dodatnih modulov kdaj v prihodnosti.

Svet pa medtem vnovič z zaskrbljenostjo opazuje, kam bodo padli ostanki nosilne rakete, ki je modul pripeljala v vesolje. V Zemljino atmosfero naj bi strmoglavili nekje v roku dveh dni in čeprav je možnost gmotne škode ali človeških žrtev razmeroma majhna, je s približno 5 promili precej večja, kot je sprejemljivo za druge vesoljske agencije, zato se stopnjuje pritisk na Kitajce, da bi prakso spremenili.