Kitajski vesoljski postaji priklopili drugi modul

Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je v glavnem namenjen biološkim raziskavam. To pomeni preučevanje vplivov mikrogravitacije, kozmičnega sevanja in vakuuma na žive organizme ter tkiva. Obenem ima tudi lastna vrata za sprehode v vesolje, mini robotsko roko in prostor za nastanitev dodatnih tajkonavtov. Sprva so ga začasno priklopili na vrata, ki stojijo nasproti modula Tianhe, v prihodnje pa ga bodo z robotsko roko prestavili v pravokotno lego. Nasproti njega bo namreč v končni obliki postaje pripojen modul Mengtian, da bosta tvorila kraka črke T. Mengtian bo predvidoma poletel oktobra in bo prav tako laboratorijski modul zelo podobne oblike kot Wentian, le da bo verjetno bolj usmerjen v raziskovanje materialov.

Vnovič pa obstaja vprašanje, kaj se bo zgodilo z nosilno raketo, ki je modul ponesla v vesolje. V nasprotju z običajno prakso je Dolgi pohod 5B namreč zasnovan tako, da v celoti doseže orbito, nakar se spusti v nekontroliran padec nazaj na Zemljo. To je doslej seveda že povzročalo precejšnje preglavice in napetosti, tudi ob lanski izstrelitvi osrednjega modula Tianhe, saj običajno vse do zadnjega ne vemo, ali bi lahko kosi rakete, ki ne zgorijo v atmosferi, zadeli kak naseljen predel.