WHO in Wikipedia sodelujeta v boju proti dezinformacijam okoli covida-19

Svetovna zdravstvena organizacija in Wikimedia Foundation sta sklenili sporazum, ki piscem in urednikom na največji spletni enciklopediji poenostavlja dostop do podatkov ter medijskih vsebin WHO okoli pandemije koronavirusa SARS-CoV-2, da bi bili tako javnosti uradni podatki lahko čim hitreje na voljo v čim več jezikih.

Divjanje koronavirusa SARS-CoV-2 po svetu je zgolj ena od plati pandemije, saj ga spremlja prav tako zaskrbljujoč in kompleksen razmah "infodemije" - širjenja dezinformacij, ki z napačnimi podatki samemu virusu še lajšajo napredovanje in povzročajo družbene nemire. V teh časih je postal vsak popularen vir informacij še posebej pomemben, zato mediji in družbena omrežja uvajajo dodatna rešeta, prihaja pa tudi do tesnejšega sodelovanja z zdravstvenimi institucijami. V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so tako sklenili dogovor z organizacijo Wikimedia Foundation, ki bdi nad Wikipedio, največjo spletno (in siceršnjo) enciklopedijo na svetu. Po sporazumu bodo sodelavci enciklopedije imeli hitrejši in prostejši dostop do podatkov ter infografik WHO o širjenju virusa in navodilih za ravnanje prebivalcev, kar v praksi pomeni, da bodo pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike prosto na voljo v knjižnici Wikimedia Commons. Wikipedia je postala pomemben vir informacij o covidu-19 iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je vsebina prevedena v veliko jezikov, saj WHO samodejno objavlja le v šestih, Wikipedia pa ima 285 jezikovnih različic. Drugič zato, ker se je v dobi lažnih novic in pobezljanih teorij zarot presenetljivo dobro odrezala.

Svojčas se je Wikipediji očitalo, da je skrajno nezanesljiva, ker lahko tam objavlja vsakdo in torej vsili razne neumnosti ali laži; tak sloves se je mnogokje žal drži še sedaj. Toda projekt je od rojstva pred slabimi dvajsetimi leti močno napredoval in uspel izoblikovati robusten nadzor nad verodostojnostjo vsebin - vsaj ko gre za določene pomembnejše tematike, kot je medicina. Enciklopedija namreč pozna zelo strukturirano delo urednikov, ki imajo na primer važnejše članke s področja medicine in zdravja združene pod okriljem programa WikiProject Medicine. Takšne prispevke nadzoruje dobro odbrana skupina zanesljivih urednikov, ki so večinoma šolani strokovnjaki, torej zdravniki. To botruje dejstvu, da je ta, na videz svobodnjaška ljudska enciklopedija, v resnici presenetljivo odporna na teorije zarot in lažno propagando - precej bolj kot pa družbena omrežja, ki se nenehno opotekajo pod težo te problematike. Tako je lažje razumeti namere ustanovitelja Jimmyja Walesa, da bi Wikipedia postala ne le gola enciklopedija klasičnega tipa, temveč pomemben svetovni informacijski medij v splošnem.

Zanimivi so tudi detajli, ki so jih pri WHO ob robu dogodka razkrili za New York Times. Komunikaciji s spletnimi mediji je namenjen oddelek petih ljudi. Kot pove njihov vodja Andrew Pattison, imajo dejansko stalne sestanke s strokovnjaki največjih družbenih omrežij, kjer opozarjajo na razne oblike širjenja neresnic in pojave novih teorij zarot. Ker je pet ljudi seveda izjemno malo, ko gre za opazovanje dogajanj in trendov na internetu, so prečesavanje linije odložili zunanjim pogodbenikom, kot je NewsGuard. Tesno sodelujejo tudi z Googlom, ki jim v nekaterih okoliščinah omogoča hitro in brezplačno plasiranje oglasov na geografskih področjih, kjer se zazna izbruh dezinformacij.