So prihodnost "betonske baterije"?

Švicarsko podjetje Energy Vault je predstavilo zamisel shranjevanja električne energije v betonskih blokih, kar bi lahko bil eden od odgovorov na skokovito rastoče povpraševanje po električnih shrambah v elektroomrežju.

Skladiščenje elektrike v porastu
Da našega planeta ne bi gnali proti opustošenju, bomo morali vse več elektrike pridobiti iz obnovljivih virov. Toda nekateri poglavitni tovrstni načini, predvsem sončne celice in vetrnice, so nezanesljivi, saj jih ni moč izrabljati ves čas. Da bi ohranili stabilnost elektroomrežij in dobave, bomo morali takrat, ko bodo na voljo, energijo shranjevati za čas, ko ne bodo. To je na primer podlaga večini odmevnih baterijskih projektov zadnjih let, s katerimi je Musk dvigal ceno Tesli.

Toda klasične litij-ionske baterije postanejo presneto drage, ko jih uporabimo za regulacijo velikih električnih omrežij, kjer je treba shraniti goro elektrike. Zato je pravzaprav več kot 95% danes hranimo v črpalnih hidroelektrarnah, ki v času obilja pošiljajo vodo navzgor v akumulacijska jezera, da jo lahko v času pomanjkanja spustijo na turbine. Po svetu je v teku vse več širokopoteznih projektov v tej smeri, denimo na Tasmaniji. A za takšne podvige mora dežela imeti primerne geografske značilnosti, zaradi česar so črpalne hidroelektrarne omejene na razmeroma majhno število držav, med katerimi so po količini tako skladiščene energije daleč na prvih treh mestih Kitajska, Japonska in ZDA.

Namesto vode beton
V Energy Vaultu pa so se domislili, da bi potencialno energijo izrabili malo drugače in v višave poganjali betonske bloke. Ko bi bilo elektrike preveč, bi jo pošiljali v žerjav, ki bi beton dvigal in ga zlagal v visoke skladovnice kot lego kocke. Ko bi elektrike manjkalo, bi ga spuščal nazaj na tla. Izgube pri tem procesu naj bi bile okoli petnajst odstotne, kar je le kanec slabše od litij-ionskih baterij. Obenem bi bilo takšno skladišče za gradnjo in vzdrževanje cenejše od njih. Planirani model bi sestavljal 120-metrski žerjav s 35-tonskimi enotami betona. Povsem "napolnjen" bi hranil dvajset megavatnih ur elektrike, kar bi lahko en dan zagotavljalo elektriko nekaj čez dva tisoč gospodinjstvom - povprečna letna poraba slovenskega gospodinjstva se giblje okrog 3,5 MWh.

Švicarji so doslej sestavili pomanjšano inačico, s katero so dokazali delovanje ideje, in pridobili prvo naročilo za zgoraj opisano polno verzijo, ki naj bi jo postavili v začetku prihodnjega leta. Ker so osnove že znana tehnologija, so največ časa potrošili za razvoj avtomatizacije, saj bi celotno delovanje žerjava nadzoroval računalnik. Poseben izziv je bilo natančno zlaganje blokov v močnejšem vetru.

Prodor alternativnih zamisli
To sicer ni čisto prva zamisel okoli prevažanja betona - v Združenih državah želi podjetje ARES podobno tovoriti maso z vlaki gor in dol po klancu. Kar je pri obeh projektih zanimivo, je raba stare in razmeroma preproste tehnologije za soočanje z izzivi prihodnosti. V nasprotju z recimo precej zaguljeno baterijo na utekočinjen zrak, ki smo jo lahko videli pred meseci.