Opportunity, si še živ?

Rover Opportunity, ki ga je NASA na Mars poslala pred 15 leti in je za več kot 50-krat presegel načrtovano trimesečno trajanje svoje misije, je že dva meseca zavit v molk. Ko se je na Marsu razbesnela najhujša nevihta, odkar je Opportunity tam, je rover izgubil stik s kontrolno postajo na Zemlji. Ob nevihtah na Marsu, ko vetrovi zaradi nizke gostote ozračja sicer niso zelo močni, se ozračje stemni zaradi finega peska, kar prepreči delovanje sončnih celic. Nevihte lahko trajajo mesece, po koncu pa je vse odvisno od tega, kako umazane so sončne celice in koliko energije je ostalo v baterijah za obuditev roverja. NASA je posredovala nove informacije o trudu za ponovno vzpostavitev stika z roverjem, ki jim še ni uspela.

Zadnji stik z roverjem so imeli 10. junija, preden ga je v celoti pogoltnila nevihta, ki je divjala po večjem delu planeta. Ta se sedaj počasi unaša, kar pomeni, da se več prahu odlagala na tla, kakor se ga dviga v zrak. Po podatkih, ki jih NASA ima, je rover nevihto pričakal dobro pripravljen. Baterije so bile v dobri kondiciji, ob nevihtah se ozračje segreje, prav tako pa se sedaj na tistem področju začenja poletje. Ko bo torej nevihte povsem konec, se bo Opportunity verjetno uspel javiti. NASA ga poizkuša kontaktirati večkrat tedensko z uporabo Deep Space Networka, hkrati pa temeljito prečesava vse signala z Marsa (tam ima kar precej opreme) in med njimi išče podpis Opportunityja.

Nevihto iz orbite spremlja tudi Mars Reconnaissance Orbiter, kar znanstvenikom omogoča oceno faktorja tau. Gre za eksponentno funkcijo, ki pove, kolikšen del svetlobe atmosfera prepušča v primerjavi s popolnoma jasnim dnevom. Tau 4,7 na primer pomeni, da le odstotek svetlobe prodre do površja. Tokratna nevihta je imela ocenjen tau 10,8, medtem ko je bil v nevihti leta 2007 (najhujša nevihta roverja doslej) le 5,5. To pomeni, da je to pot na površje prodrlo le 0,002 % običajnega svetlobnega toka. Od Opportunityja odgovor pričakujejo, ko bo tau padel pod 2,0.

NASA pojasnjuje, da Opportunity ob težavah avtomatično preide v enega izmed načinov za vzdrževanje operativnosti (fault mode). V nizkonapajalnem načinu (low-power fault), v katerega je bržkone stopil 10. junija, gre v hibernacijo in se zbudi, ko sončne celice začno dobivati dovolj energije. Tako se prepreči popolno izpraznjenje baterij. Če mu neha teči ura (clock fault), rover ne more vedeti, kdaj so načrtovana okna za komunikacijo. V tem primeru rover poizkuša iz informacij v okolici, denimo sončne svetlobe, ugotoviti, koliko je ura. Če pa rover ugotovi, da že dolgo ni nič slišal z Zemlje, privzame, da je primarni komunikacijski sistem v okvari (uploss fault) in začne preverjati alternative. Ima tri načine, kako komunicirati z Zemljo.

Če bo rover v prihodnjih tednih poklical domov, bodo najprej izvedli osnovno diagnostiko. Pridobili bodo podatke o stanju baterij in sončnih celic, potem se bo rover poslikal in fotografije poslal domov, na koncu pa mu bodo še nastavili uro. Če so baterije obdržale večji del kapacitete in če rover ni doživel fizičnih poškodb, bo z njim vse v redu. V nasprotnem primeru pa bo NASA morala misijo nekoliko prilagoditi. Tudi njegov sestrski rover Spirit se je zataknil v pesku in več mesecev deloval kot nepremična postaja, preden je leta 2010 dokončno zaspal.