Znanstveniki odkrili vir prahu, ki ogroža Opportunity

Nasin rover Opportunity že dober mesec dni hibernira in čaka, da nanj spet posije sonce, kar pa mu preprečuje silovita peščena nevihta, ki je zajela malone celoten planet. Kar tam ni neobičajno, v povprečju se to primeri vsakih deset marsovskih let, ki so približno dvakrat daljša od naših, zemeljskih. Znanstveniki so še izračunali, da se med površino planeta in njegovo atmosfero vsako leto giblje tri milijone ton prahu, ki daje značilno podobo Marsovi površini.

Na Univerzi Johna Hopkinsa so sklenili raziskati vir vsega tega prahu. Zato so primerjali kemijsko sestavo vzorcev nabranih na različnih delih planeta in ugotovili, da se njihovi kemijski odtisi praktično ne razlikujejo, vsi so vsebovali približno enako razmerje klorovih in žveplovih spojin. Zato so se napotili k iskanju kraja na površini planeta, ki ima enako specifično razmerje in najbolje se je prilegal velikanski greben, imenovan Medusae Fossae, ki se v bližini Marsovega ekvatorja razteza na dolžini kakih tisoč kilometrov.

Tvorba je ognjeniškega izvora in že vse od njenega nastanka pred tremi milijardami let jo počasi erodirajo močni vetrovi. S pomočjo primerjave, kako velika je bila Medusae Fossae ob svojem nastanku in njeno današnjo velikostjo (preostalo jo je le še kako petino), so izračunali količino prahu, ki jo je do danes povzročil veter. Ta je tolikšna, da bi lahko prekrila celoten planet s prašno odejo debeline med 2 in 12 metrov. Kar se nekako sklada s tri metre debelim slojem, ki so ga roverji dejansko namerili na obeh polih planeta in še na nekaterih drugih lokacijah.

Odkritje sicer ne bo pomagalo Opportunityju napolniti svojih akumulatorjev, je pa zadovoljivo pojasnilo velik del preteklega dogajanja, ki je Mars pripeljalo do njegove današnje podobe.