Bliža se dan, ko bo NASA spet vozila ljudi v vesolje

Ko je raketoplan Atlantis 21. julija 2011 pristal v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, se je svet znašel v nenavadni situaciji. Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) so ljudi vozili le še Rusi, saj Američani prvikrat po dolgih desetletjih niso imeli plovila, ki bi bilo sposobno varno prepeljati ljudi v vesolje. Raketoplani so postali predragi in prenevarni, zato so se v NASI odločili, da bodo priložnost dali zasebnim podjetjem, ki so z velikimi državnimi vložki razvijala rakete in plovila za prevoz ljudi v vesolje. Toda ker razvoj ni končan, to že sedem let za NASO (in ostale vesoljske agencije po svetu) počno Rusi. In to ni poceni, saj sedež stane dobrih 70 milijonov dolarjev.

Tovor za NASO na ISS sicer vozijo Američani, a gre za zasebna podjetja. Predlani je NASA objavila rezultate razpisa Commercial Resupply Service 2, kjer so za leta 2019-2024 koncesije podelili SpaceX-u, Orbital Sciences in Sierra Nevada. Razpis za prevoz ljudi pa so izvedli že leta 2014 in na njem izbrali SpaceX in Boeing. SpaceX bo uporabljal lastno plovilo Dragon, Boeing pa Starliner. Prvi je od NASE dobil 2,6 milijarde dolarjev, drugi pa 4,2 milijarde. Sprva so načrtovali, da bodo ljudje v teh plovilih na ISS leteli že leta 2017, a bo treba počakati vsaj na prihodnje leto.

In kot kaže, gre sedaj zares. NASA je objavila imena posadk, ki bodo letela na SpaceX-ovih in Boeingovih plovilih. Včeraj je na veliki slovesnosti v Johnsonovem vesoljskem središču v Houstonu vodja NASE Jim Bridenstine predstavil vseh osem članov posadk, ki bodo v prihodnjih letih leteli v orbito. Na prvem preizkusnem letu Boeingova Starlinerja bosta letela Eric Boe in Nicole Mann, medtem ko bosta Dragon testirala Bob Behnken in Doug Hurley. Na prvem dejanskem poletu na ISS pa bosta v Boeingovem plovilu letela Sunita Williams in Josh Cassada. Williamsova ima tudi slovenske korenine. Victor Glover in Michael Hopkins bosta na ISS letela z Dragonom. Na seznamu je še deveti potnik Chris Ferguson, ki je v resnici Boeingov testni pilot in bo letel na preizkusnem poletu Starlinerja. Ferguson je sicer nekdanji NASIN pilot in bo pisal zgodovino kot prvi zasebni oziroma poslovni (ne turistični!) astronavt.

Bridenstine je najavo ekip primerjal s slavno sedmerico v programu Mercury, ki so bili pred skoraj šestdesetimi leti prvi Američani, ki so poleteli v vesolje. Da po tolikšnem času najavo novih astronavtov spremlja tolikšno navdušenje, sicer pove veliko o stanju trenutne vesoljske tehnike in predvsem prioritetah, ki so v nedavni preteklosti omejile človeške polete v vesolje. SpaceX je testne polete napovedal za april 2019, Boeing pa za sredino prihodnjega leta.

Kakorkoli, SpaceX in Boeing sta z razvojem pri koncu. Iz 6,8 milijarde dolarjev javnega denarja sta iztisnila veliko, posebej zanimiv pa je pogled na njuni plovili in opremo, saj imata različna koncepta, čeprav je končni izdelek podoben. Razlika je že v uniformah, ki so v Boeingovem plovilu modre, medtem ko ima SpaceX črnobele elegantne obleke. Obe plovili sta podobni kapsulam in sta popolno nasprotje vesoljskih taksijev Space Shuttle, ki so bili v principu namenjeni večkratni uporabi, a je bilo treba po vsakem letu zamenjati veliko delov. Dragon za prevoz potnikov je modificirana verzija tovornega, ki bo letel na raketi Falcon 9. Meri 4,4 x 3,7 in ima 11 kubičnih metrov prostora. Vrača se s padalom, da počasi čofne v vodo. Pelje lahko sedem ljudi. Starliner (CST-100) je prav tako namenjen večkratni uporabi, ima sedem sedežev in se domov vrne s padalom, a ne v morje temveč na kopno. V vesolje bi ga lahko peljal tudi Falcon 9, a bo prve polete opravil na Atlasu V United Launch Alliancea.

Ključno vprašanje pa ostaja - kdo bo prvi? Trenutno kaže, da je SpaceX v prednosti, a to se lahko hitro spremeni, saj zamude niso nič neobičajnega. Nekaj pa je gotovo - bliža se obdobje zasebnih poletov v vesolje.