Linuxu v Münchnu slabo kaže

Gotovo se še spomnite največjega prehoda na odprto kodo, ki ga je leta 2003 napovedala mestna uprava v Münchnu, tri leta pozneje začela in ga desetletje pozneje tudi bolj ali manj uspešno dokončala. S tem naj bi prihranili več deset milijonov evrov, a zgodba je kompleksnejša. Ob najavi prehoda na Linux je v München odletel sam Microsoftov predsednik, pa ni pomagalo. Tedaj. München se je zavezal prestopiti na lastno debiansko distribucijo Limux, OpenOffice (ki je vmes postal LibreOffice), Firefox in ostalo odprtokodno programsko opremo. Sedaj je situacija bistveno drugačna. V projektu že nekaj časa škripa in ta teden ga utegnejo pokopati.

Že leta 2014 so se prvikrat pojavila glasna namigovanja, da naj bi München kmalu prestopil nazaj na Windows. Gre za velik sistem, ki ga sestavlja skoraj 15.000 osebnih računalnikov in več strežnikov ter zalednih sistemov. Da je leta 2014 zares zaškripalo, ni presenetljivo, saj so tedaj izvolili novega župana Dietra Reiterja, ki je velik Microsoftov zagovornik. Reiter je tedaj najel neodvisno skupino strokovnjakov (če je Accenture neodvisen), ki mu je priporočila, da dobijo uporabniki možnosti izbrati med Linuxom in Windows oziroma da je treba preračunati, ali je uporaba Linuxa smiselna. Če bi se večinsko odločili za Microsoftovo opremo, bi nanjo sčasoma prestopila vsa mestna uprava. Reiter je to razumel kot utemeljitev, da je treba z Linuxom narediti konec.

Problemi z Linuxom seveda obstajajo. Oraclovi, SAP-ovi in Microsoftovi zaledni sistemi so z Linuxom slabše združljivi kakor z Windows. Če k temu dodamo še negodovanje uporabnikov, ki imajo težave s tiskalniki in celo odpiranjem PDF-dokumentov (kar je sicer precej drzna trditev), je jasno, da se v Münchnu pripravlja teren za veliki povratek na stanje v letu 2003. K Microsoftu. Poseben odbor za IT je že priporočil ponoven prestop na Microsoftovo programsko opremo.

Ali se bo to res zgodilo, je odvisno od glasovanja, ki bo ta teden. Ker Microsoft podpirata največji stranki v mestnem svetu, ki ima tudi večino, je pričakovan razplet jasen. Celo Zeleni, ki so med največjimi podporniki Linuxa, so dejali, da pričakujejo povratek k Windows. Matthias Kirschner, predsednik Free Software Foundation Europe, dodaja, da je bil župan že od samega začetka proti Linuxu, zato končni rezultat ni nobeno presenečenje. Glavni problem ni Linux, dodaja, temveč organizacija in menedžment, ki sta zatajila.

V predlogu, o katerem bodo glasovali, piše, da naj bi do leta 2020 München prešel na novega odjemalca Windows Basic Client. Do tedaj bi lahko vsak oddelek sam izbral, ali bodo poganjali Linux/LibreOffice ali pa Windows/Office. Le kako se bodo odločili? Mimogrede, Microsoft je lani prestavil nemški sedež prav v - München.