FBI sme odslej vdirati vsepoprek

V ZDA bodo pri vstopu v letu 1984 morda celo prehiteli Veliko Britanijo, saj je danes začel veljati spremenjen 41. člen Zveznih pravil o kazenskim postopku (Federal Rules of Criminal Procedure), kar se sliši povsem neškodljivo. A v resnici je s tem FBI dobil zelo široka pooblastila za vdiranje v računalniške sisteme po celem svetu. Dopolnila so sprejeli, čeprav so jim EFF, strokovnjaki in druge organizacije za varovanje državljanskih svoboščin, demokratski del Senata, multinacionalke in Evropa odločno nasprotovali. Spremembo pravil so predstavili kot proceduralno dopolnitev, čemur je na prvi pogled morda podobna, a v resnici bistveno širi pristojnosti sodišč in pooblastila organov pregona.

Po novem lahko sodnik nižjega sodišča (magistrate judge) pri sumu storitve kaznivega dejanja izda odredbo, ki dovoljuje oddaljen dostop za preiskovanje podatkovnih nosilcev ter zaseg ali kopiranje elektronsko shranjenih informacij, bodisi v svojem okrožju ali izven njega, če je izpolnjen eden izmed dveh pogojev. prvi pogoj je, da mora biti fizična lokacija nosilca podatkov prikrita s tehničnimi sredstvi. To je izjemno široka opredelitev, saj zajema vsak računalnik, ki uporablja Tor, posredniški strežnik (proxy), VPN in podobno. Po najbolj konzervativni razlagi zakona zadostuje že, če v regionalnih nastavitvah brskalnika izberete kakšno drugo državo. Drugi pogoj je izpolnjen, če so podatki shranjeni v zaščitenem računalniškem sistemu, ki je bil protipravno poškodovan, in se nahajajo v več kot petih okrožjih. Poenostavljeno povedano so to razni botneti, ki so geografsko razpršeni in obratujejo brez vednosti lastnikov računalnikov. Najprej vam torej vdrejo Rusi, Kitajci ali kdo tretji in podtaknejo botnet, potem pa vam lahko vdre še FBI.

Demokratski senator Ron Wyden, ki je kar trikrat poizkušal spodnesti zakon, je poudaril, da imajo s tem ameriški sodniki pristojnost izdajati sodne odredbe za vdor v računalniške sisteme po celem svetu (to pristojnost resda priznava le ZDA, a to je dovolj, saj ameriški organi pregona odgovarjajo ameriškim sodiščem). Vrhovno sodišče je že pred meseci izglasovalo predlagane spremembe in jih poslalo senatu, ki bi jih lahko razveljavil. Novosti so zapakirali v proceduralno spremembo (v resnici je spremenjenih le nekaj odstavkov), a gre za bistveno več. Tožilstvo je seveda nad spremembami navdušeno in poudarja, da so prednosti bistveno večje od nevarnosti. Za blokado spremembe pravil, ki se ni zgodila, bi potrebovali zakon, ki bi ga potrdila oba domova parlamenta in predsednik, kar se seveda ni zgodilo.

V Sloveniji kompliciramo bistveno manj.