Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo (3)

Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz potrebe prakse, ko operaterji v primerih gostovanja tujega telefonskega priključka v mobilnem omrežju slovenskega operaterja, te obveze niso mogli izvršiti brez vpogleda v bazo hranjenih podatkov. Tako je posledično prišlo do težav, ko so operaterji trdili, da se tudi tak vpogled šteje za posredovanje hranjenih podatkov ter da je za to potrebno pridobiti sodno odredbo. V izogib tovrstnim nejasnostim je v 166. člen predloga ZEKom-1 dodan ta nov sedmi odstavek, ki določa izjemo, da se navedeno posredovanje podatkov na podlagi zahteve državnega organa ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov. Na tem mestu poudarjamo dejstvo, na katerega nas je opozoril tudi Informacijski pooblaščenec in ki smo ga podrobneje pojasnili v okviru obrazložitev k 149. členu predloga ZEKom-1, da so organi, ki vodijo določene postopke pooblaščeni za pridobivanje in nadaljno obdelavo osebnih podatkov že po postopkovnih zakonih (torej po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o pravdnem postopku, ZSOVA ipd.) ter je tako posledično te specialne podlage iz področnih zakonov potrebno upoštevati.

Tako Policija kjub temu, da trdi:

V policiji nismo nikoli zastopali stališča, da bi bilo možno pridobiti vpogled v prometne podatke brez odredbe sodišča. Tako ureditev smo imeli že pred sprejetjem direktive 2006/24/ES in jo imamo tudi še danes. Nov ZEKom tega v ničemer ne določa drugače.

ponovno ukinja sodni nadzor nad brskanjem po prometnih podatkih, dokler le-tega ne izvaja Policija neposredno temveč brskanje zanjo (po njenih navodilih) izvede operater:

Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja elektronskega komunikacijskega omrežja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. (3. odstavek 149. člena Zakona o kazenskem postopku)

Predlog 7. odstavka 166. člena ZEKom-1 to omogoča, zato policija predlog podpira. Posebej pa poudarjamo, da se zahtevek nanaša le na podatke o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva in ne na prometne podatke.

Tako eno leto po lanskem poskusu razširitve dostopa do podatkov za celotna območja baznih postaj (takrat smo se bali gozdnih požarov), ponovno z izmišljenimi razlogi širimo dostop do zbirke hranjenih podatkov. Tokrat pod pretvezo identifikacije gostujočih uporabnikov v mobilnih omrežjih (z identiteto katerih operater pravzaprav ne razpolaga) ukinjamo sodni dostop nad identifikacijo naročnikov internetnih priključkov.

Ali po dveh letih javnih razprav res rabimo zanič razložene spremembe, ki se na poti med vlado in parlamentom zadnjo sekundo prikradejo v predlog? Presodite sami.

Dodatek: vmes se je do predloga spremembe opredelil tudi Informacijski pooblaščenec.