Periodni sistem dobil štiri nove elemente

Periodni sistem je konec leta dobil štiri nove elemente, s čimer ima naposled popolnjeno sedmo periodo. Novinci imajo vrstna števila 113, 115, 117 in 118, novih imen pa še ne. Do dokončnega poimenovanja se bodo uporabljala generična imena ununtricij, ununpentij, ununseptij in ununoktij. Poimenovali jih bodo Američani, Rusi in Japonci, tako da se bodo izognili neprijetnim sporom, ki so se v preteklosti vlekli tudi desetletja (se še spomnite kurčatovija?).

Odkrivanje težkih nestabilnih elementov ni enostavno, ker so načeloma težji elementi čedalje manj stabilni. Priprava poteka tako, da tarčo iz težkega, a sorazmerno stabilnega (z dovolj dolgim razpolovnim časom) elementa obstreljujejo z lažjimi elementi. Med postopkom nastanejo tudi težji elementi, ki seveda hitro razpadejo, a raziskovalci ulovijo njihove razpadne produkte (ter produkte slednjih in tako naprej celotno verigo). Ko proizvedejo dovolj atomov elementa, da ga lahko osnovno fizikalno karakterizirajo, je element sprejet v periodni sistem kot polnopravni član. Stroge kriterije je leta 1992 postavila delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija težje elemente (TWG). Element je treba pridobiti še v kakšnem drugem laboratoriju z drugo metodo, čeprav si seveda odkritje lahko lasti le prvi laboratorij. Na koncu ostane le še, da dobi element ime.

Leta 2011 je periodni sistem dobil elementa 114 in 116, ki sta dobila imeni flerovij in livermorij. Že pred tem so leta 2009 potrdili element 112. Vrzeli, ki so zevale na za elemente 113, 115, 117 in 118 rezerviranih mestih, so sedaj popolnili, kar smo pravzaprav že pričakovali.

Na tam mestu je treba priznati, da je uporabna vrednost novih elementov predvsem politična. Premalo jih lahko proizvedemo, prehitro razpadajo in preslabo jih poznamo, da bi lahko o njih kaj pametnega sklepali (niti gostote ne moremo izmeriti), kaj šele jih uporabljali. Stvar prestiža pa je poimenovanje. IUPAC se je tu že naučil, da so znanstveniki težavni ljudje z visoko samopodobo, o čemer priča spor iz let 1960-1997, ko so Rusija, Nemčija in ZDA predlagale vsaka svoja imena za elemente 104-109 (ne vsi za vse, seveda). In tako lahko še danes najdete starejše periodne sisteme iz Jugoslavije, kjer piše kurčatovij namesto ruterfordij. Šele na zasedanju leta 1997 so določili, da element poimenuje prvi odkritelj, če pa to ni možno ugotoviti, se išče salomonsko rešitev (npr. vsaka država en element ali kaj podobnega).

Pri najnovejših elementih sporov ne bo. Po pravilih jih je moč poimenovati po mitološkem konceptu, mineralu, kraju, državi, lastnosti ali človeku. Element 113 bodo poimenovali Japonci, ker je njihov RIKEN odigral vodilno vlogo pri odkritju, kar bo prvikrat, da bodo kakšen element poimenovali v Aziji. Elementa 115 in 117 bodo poimenovali glede na predloge, do katerih so upravičeni Inštitut v ruski Dubni, Laboratorij Lawrence Livermore v ZDA in Laboratorij Oak Ridge v ZDA. Element 118 bodo lahko poimenovali v Dubni in Laboratoriju Lawrence Livermore. Končna imena bo določil IUPAC.

Sledi lov na elemente osme periode, ki bo še težji. Za iskanje še težjih elementov namreč potrebujemo težje začetne izotope, ki jih je težko pripraviti v merljivih količinah, če so tudi sami nestabilni. Iskanje pa ni povsem brezupno, saj se predvideva, da bodo elementi okrog unbinilija bolj stabilni zaradi magičnega številka nukleonov.