Določili pristajalno mesto Rosette na kometu, dan D na martinovo

Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila lahka naloga, ker je Philae nesimetrične oblike, tako da je že orbita okrog njega (pa tudi zaradi nizkega gravitacijskega privlaka) visoko ekscentrična. Pristajalno mesto so poimenovali Mesto J, za vsak primer pa so identificirali tudi Mesto C, ki služi kot rezervno pristajalno mesto.

Misija je bila natančno načrtovana že pred več kot desetimi leti, vključno z vsemi gravitacijskimi pomočmi zaradi letov mimo planetov in skoraj triletno tišino zaradi velike oddaljenosti od Sonca, manjkala je le določitev pristajalnega mesta. Ta so lahko začeli pregledovali šele avgusta, ko se je Rosetta utirila okrog kometa in so bili njeni instrumenti dovolj blizu, da so lahko posneli površino. Z razdalje 100 kilometrov so identificirali pet obetavnih mest, na koncu, ko je bila Rosetta oddaljena le še 30 kilometrov, pa so se odločili za najboljši kompromis, saj idealnega seveda ni bilo.

Končno odločitev, kdaj bo Philae resnično poskusi pristati, bodo sprejeli 26. septembra, spremembe pa so možne do 14. oktobra. Načrtovan dan D je 11. november. Pristanek bo zapleten manever, ki bo terjal tudi nekaj sreče, tako da rezultata ni mogoče napovedati. Na kometu je namreč zelo razgibano površje, ki vsebuje vse od klifov in prepadov do hribov in dolin. Natančnost avtomatiziranega pristanka je tudi zaradi spreminjajoče aktivnosti kometa okrog sto metrov, kar je več velikosti ravnin, zato bo sreča odigrala veliko vlogo. V vsakem primeru pa bo Rosetta še leto dni krožila okrog kometa, ne glede na izplen Philae.

Če bo pristanek uspešen, se bo Philae privijačil v komet in nato zavrtal vanj ter analiziral njegovo sestavo. Najprej bo posnel panoramsko fotografijo, potem pa bodo preliminarne raziskave trajale dva dni, kolikor si znanstveniki želijo, da bi Philae najmanj zdržal. Za natančnejšo analizo dogajanja na kometu pa bo potrebno daljše opazovanje, ki ga lahko po optimističnem scenariju pričakujejo do marca, ko bo postalo tako vroče, da bo Philae Sonce scvrlo - komet namreč trenutno leti proti Soncu.