Rosetta 14. februarja odrine na romanje

Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč priskočil drug, Churyumov-Gerasimenko.

Rosettino popotovanje se bo začelo 26. februarja in trajalo vse do decembra 2015. Najprej jo čakajo štiri gravitacijska katapultiranja v višje orbite. Odskočna deska bo trikrat Zemlja (v letih 2005, 2007 in 2009) in enkrat Mars (leta 2007). Tako si bo nabrala dovolj energije za dolgo pot. Njen cilj je od Zemlje namreč oddaljen približno toliko kot Jupiter od Sonca.

Zadevščina je sestavljena iz dveh delov. Prvi bo krožil okrog kometa in izvajal 11 različnih eksperimentov, medtem ko bo drugi pristal in z brskanjem po površju dvignil število opravljenih poskusov na zavidljivih 21. Ob tem naj bi bili tudi prvič priča nastajanju značilnega kometovega repa, kateremu je posvečena analiza prašnih delcev in plinov, ki ga tvorijo.

Kometi so zanimivi predvsem zato, ker so ostali praktično nespremenjeni vse od svojega nastanka (v primeru 67P je to pred približno 4,6 miljardami let), česar ne moremo trditi za preostanek sončnega sistema. Tako se bomo lahko s pomočjo visokoločljivostnih slik in podatkov o fizikalnih ter kemičnih lastnostih kometa, ki nam jih bo nazaj posredovala Rosetta, vrnili v "otroštvo" našega osončja.