Evropska vesoljska agencija utirila sondo v orbito okoli kometa

Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so morali uporabiti gravitacijo drugih planetov v sončnem sistemu, da so jo poslali do cilja (hkrati pa so ob letu mimo Marsa dobili še nekaj dobrih fotografij). Zato je, recimo, tudi trikrat letela mimo Zemlje (v letih 2005, 2007 in 2009). Po vesoljskem žongliranju med Zemljo in Marsom je bila sonda v letih 2011-2014 v hibernaciji. To pomeni, da je bila zelo daleč, in sicer je bila od Zemlje oddaljena 1000 milijonov kilometrov (dobrih šest astronomskih enot), in da ni počela nič zanimivega, saj je imela zaradi varčevanja z energijo izključene skoraj vse instrumente. Maja letos se je od zadaj približala kometu in se sedaj uspešno utirila v njegovo orbito. Trenutno je komet okrog 400 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje in leti proti Soncu. Celotno trajektorijo so lahko ogledate na videoposnetku, pa bo razumljivejša.

Sedaj se začenja zanimiv del. Rosetta je vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, ki so ga odkrili leta 1969. Komet ima trenutno perihelij pri 1,3 astronomske enote (ki se je nazadnje spremenil 1959 ob letu mimo Jupitra) in ga bo dosegel avgusta prihodnje leto. Njegov obhodni čas je 6,45 leta. Rosetta bo tedaj že na svojem mestu, če bo šlo vse po sreči. Njeno mesto je na kometu, kjer bo poskusila pristati letos novembra in tam vztrajati kakšno leto, tj. do izteka leta 2015. Ker ima komet zelo šibko gravitacijo, se bo morala z vijaki trdno pričvrstiti, medtem ko trenutno kroži na razdalji 100 km od kometa.

Ne glede na prikazovanje hollywoodskih filmov na kometu človeštvo še ni pristalo. Tudi Rosetta ne bo pristala celotna, ampak bo na komet poslala robota Philae. Postopek delikaten in terja veliko natančnost in tudi nekaj sreče. Sonda se bo čez dva meseca približala kometu na 70 kilometrov, septembra pa naj bi se spustila na pol toliko. To je že tako blizu, da je treba paziti na prah in pline, ki lahko v curkih brizgajo iz kometa. Oktobra bo Rosetta vsega 10 kilometrov od kometa in tedaj bo Philae krenil na površje.

In kaj bo tam počel? Analiziral bo površje in sestavo kometa, hkrati pa se bo peljal na najbolj norem vlaku smrti - v periheliju okrog Sonca. Tedaj se temperatura kometa zaradi bližine Sončeve razžarjene površine zelo poveča in kometi izgubljajo sestaven dele, zlasti vodo oziroma led, lahko pa tudi povsem razpadejo. Takšna usoda je lani doletela ISON-a.

Rosetta bo preiskovala zgradbo kometa, znanstveniki pa upajo, da bo to dalo trdnejše odgovore o izvoru življenja. To se je zelo verjetno razvilo na Zemlji in ni prispelo s kometi od drugod, a povsem mogoče je, da so kometi prinesli ključne sestavne gradnike. Najosnovnejši problem, ki pa še zdaleč ni rešen, je izvor vode. Voda je namreč preveč hlapna, da bi se obdržala na površju Zemlje v času njene formacije. O tem smo že pisali junija - ena možnost so ogromni podzemni rezervoarji vode, kjer je voda lahko preživela stisnjena v skale in počasi pronica na površje, druga možnost pa so kometi in asteroidi. Ker pa voda ni vodi enaka, temveč se razlikuje po izotopskem razmerju kisika-16 in kisika-18 ter še pomembneje vodika-1 in devterija, je treba preveriti izotopsko sestavo vode na kometih.