Philae bi se pogovarjal, Rosetta pa mora paziti

Znanstveniki pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) so optimistični, da bo do avgusta, ko se bo komet Čurjumov-Gerasimenko približeval Soncu, čedalje več priložnosti za čedalje daljšo komunikacijo z robotom Philae, ki je lani pristal na njem. Ta je novembra ob pristanku malo zgrešil predvideno cono in odbil pod klif, kar mu zelo omejuje sončno svetlobo. Zakaj niso uporabili RTG-jev, je drugo vprašanje, o katerem smo že pisali. Zato je Philae deloval 60 ur na baterijski pogon, potem pa mrknil - do tega vikenda.

Po sobotni 85-sekundni komunikaciji je tudi v nedeljo stopil v stik s plovilom Rosetta v orbiti okrog kometa. To znanstvenike navdaja z velikim optimizmom. Philae za oddajanje podatkov potrebuje vsaj 19 W energije; ob sončnem vzhodu na kometu mu jo sončne celice zagotavljajo 12 W, opoldne pa okrog 24 W. V soboto je bila Rosetta okrog 200 kilometrov nad površjem, kar je zadostovalo za prenos 300 paketkov v skupni velikosti 663 kb. Na prenos jih čaka še okrog 8000, ki jih je Philae zbral v vmesnem času - ni bil namreč ves čas speč, temveč je lahko nekaj časa opravljal enostavne preiskave, ki ne zahtevajo premičnih mehanskih delov.

ESA ima sedaj ogromno dela, saj morajo orbito Rosette spremeniti tako, da se bo približala kometu na okrog 180 kilometrov, kar bo olajšalo in podaljšalo komunikacijo s Philae. To ni tako nedolžna sprememba, saj je na kometu čedalje nemirnejše, ker sončna energija prebuja gejzirje ledu v paro. Prašni in kamniti delci, ki letijo zraven, predstavljajo nevarnost za Rosetto, če se spusti prenizko. A nagrada je prevelika, da bi bili malenkostni. Philae sporoča, da je njegova temperatura -5 °C in da lahko deluje 135 minut vsakih 12 ur, kolikor traja dan na kometu. Vseeno pa ima premalo energije, da bi vrtal vanj.

Nova serija raziskav se bo lahko začela že prihodnji teden, če Philae ne bo odpovedal poslušnosti, medtem ko Rosetta površje snema neprekinjeno od novembra. Prva prioriteta je stabilizacija orbite Rosette tako, da bo njena antena ves čas usmerjena točno proti Philae.

Komet je trenutno 305 milijonov kilometrov (2 AU) oddaljen od Zemlje, kar je približno 16 svetlobnih minut. Najbliže Soncu bo 13. avgusta, a bo tudi tedaj njegova relativna magnituda komaj 11, tako da ga s prostim očesom ne bo mogoče videti. Soncu se bo približal na 1,3 AU.

Vsaka stvar je za nekaj dobra in če bi Philae pristal na predvidenem mestu, bi se misija po načrtih končala že letos marca, ker bi postalo na kometu prevroče. Ker pa se je zavlekel v globoko senco, bo ostal aktiven vse do prisončja, kar bo predstavljajo edinstveno priložnost za spremljanje erupcij na kometu ob mimoletu Sonca v živo. Verjetno pa bomo dobili te podatke z zamudo, saj se bo Rosetta umaknila dlje, da je izbruhi ne bodo poškodovali, potem pa se bo ob oddaljevanju od Sonca znova približala kometu, da ji Philae pove, kaj je videl, in to potem pošlje na Zemljo. Vsaj do septembra bo dogajanje sila pestro.