Redke zemlje in računalniki

Parlament na Grenlandiji je izglasoval ukinitev več desetletij veljavne prepovedi rudarjenja radioaktivnih elementov. S tesnim izidom 15 proti 14 so odločili, da bo na Grenlandiji spet dovoljeno izkopavati rude, ki vsebujejo radioaktivne elemente v višji koncentraciji, kot je zemeljsko povprečje. S tem se ne odpira le ponovna možnost pridobivanja urana, ampak tudi redkih zemelj, ki so običajno pomešane z radioaktivnimi primesmi.

Redke zemlje so oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije. Hkrati imamo še dvoje težav: prvič, redke zemlje so nujno potrebne za izdelavo potrošniške elektronike in številnih drugih zahodnjakom samoumevnih izdelkov (superprevodni magneti, kondenzatorji, sončne celice, leče). In drugič, Kitajska ima tri četrtine vseh odkritih svetovnih zalog njihovih rud, obenem pa trenutno pridobiva 95 odstotkov teh elementov (poročilo o svetovni distribuciji). Ker so Kitajci vmes uvedli tudi kvote za izvoz in ker so čedalje manj navdušeni nad uničevanjem okolja ob njihovem pridobivanju, se po svetu mrzlično iščejo nova nahajališča.

Tu nastopi Grenlandija. V državi imajo dovolj zalog redkih zemelj, da bi z njihovim izkoriščanjem lahko pokrili 25 odstotkov trenutnega svetovnega povpraševanja. Grenlandska premierka Aleqa Hammond je dejala, da je nedopustno, da po državi pustoši visoka nezaposlenost brez gospodarske rasti, hkrati pa imajo prepoved izkopavanja urana. Nevladne okoljevarstvene organizacije sicer nad napovedjo niso navdušene in ponavljajo svarila iz preteklosti, da bi intenzivno rudarjenje kvarno vplivalo na arktični ekosistem. Zanimivo bo tudi na Danskem, kamor Grenlandija uradno spada, čeprav ima visoko stopnjo avtonomije z lastnim parlamentom. Če bo Danska ocenila, da gre pri rudarjenju urana za varnostno vprašanje, bo moral odločitev potrditi tudi danski parlament.

Vse to pomeni, da Grenlandija jutri še ne bo začela izkopavati redkih zemelj niti prihodnje leto. Bodo pa že prihodnje leto začeli izkopavati železovo rudo, in sicer 16 milijonov ton.

Vrnimo se k redkim zemljam. Najdete jih v svojih računalnikih, čeprav tega sploh ne veste. Klasični diski imajo močne magnete, ki so iz neodima, prav tako ga najdete v zvočnikih. Lantan se uporablja v številnih lečah, tudi v spletnih kamerah na prenosnikih, ter v NiMH-baterijah. Itrij, terbij in evropij so pomembni sestavni deli računalniških zaslonov, saj jih uporabljamo za barvanje točk. Erbij sicer najraje uporabljajo dekleta, ker z njim stekla sončnih očal barvamo rožnato, a tudi njihovi možje ga nujno potrebujejo, saj izboljšuje prepustnost optičnih vlaken za svetlobo določenih valovnih dolžin – z drugimi besedami, internet ga potrebuje. Iz istega razloga je potreben tudi prazeodim. Terbij pa je pomembna sestavina v SSD-jih, če naštejemo le nekaj z računalništvom povezane uporabe.

Redko boste našli sestavni del ali izdelek, ki je v celoti izdelan iz kakšnega tovrstnega elementa. V vseh teh primerih redke zemlje dodajamo drugim elementov v nizkih koncentracijah, a brez njih ne gre. Nizke koncentracije pomeni malo v primerjavi z glavno sestavino, a še vedno več, kot jih je v rudi. Zlato, na primer, čeprav ne sodi med redke zemlje, je tak primer. V računalniški opremi je približno 17-krat več zlata kakor v zlatonosni rudi. To je tudi razlog, da v nerazvitem svetu množično talijo odpadne računalnike zahodnega sveta in iz njih izlužujejo najrazličnejše kovine.

Moderna tehnika je čudovita, a žal smo zaradi nje čedalje bolj odvisni od teh skrivnostnih elementov. Kdor jih bo nadzoroval v prihodnosti, bo nadzoroval tudi dobršen del tehnologije.