Prvo avtonomno omrežje tovornih vlakov polno operativno

Družba Rio Tinto je sporočila, da je njeno avtonomno železniško omrežje za transport železove rude v zahodnoavstralski regiji Pilbara pol leta po začetku preizkusov zdaj operativno. Gre za prve tovorne vlake brez voznika v komercialni rabi na svetu.

Avtomatizirani vlaki v splošnem niso novost. Prvo takšno progo je londonska podzemna železnica dobila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in danes po svetu vozi vrsta vozil na tračnicah z večjo ali manjšo stopnjo avtomatizacije. Pa vendarle je takšen režim delovanja zvečine omejen na razmeroma počasne potniške vlake s kratkimi relacijami, kot so tisti na podzemnih železnicah, primestnih ali letaliških povezavah, medtem ko jih v transportnem sektorju še ni bilo - do zdaj.

Lanskega oktobra je rudarska multinacionalka Rio Tinto na stokilometrski progi v Avstraliji prvič preizkusila sistem za samodejno vožnjo transportnih vlakov AutoHaul. Letos je dobila dovoljenje avstralskih oblasti za delovanje v regiji Pilbara in julija prepeljala prvi tovor železove rude. Od tedaj so njeni vlaki brez voznika prevozili že več kot milijon kilometrov in pri firmi so zdaj sporočili, da so preizkusi uradno zaključeni.

Omrežje povezuje štirinajst rudnikov železove rude s štirimi pristaniškimi terminali. Vlaki vozijo povsem samostojno in imajo vgrajene napredne sisteme za opazovanje okolice ter proge, jih pa nadzorujejo iz centra v Perthu. Dosežek je precej impresiven, ko upoštevamo, da so ti vlaki dolgi 2,4 kilometra in težki na desettisoče ton! Firmo je razvoj sistema AutoHaul skozi desetletje stal slabo milijardo dolarjev, toda vložek naj bi se povrnil kar kmalu. Robotizirana vožnja je pospešila transport, ker je odpadla potreba po postankih zaradi menjave strojevodij (povprečna krožna vožnja je namreč dolga osemsto kilometrov). Ustavljanje in zagon takšnih vlakovnih kompozicij je resna procedura, povrhu vsega pa so samo za premeščanje na prave lokacije njihovi strojevodje prevozili dodatnih 1,5 milijona kilometrov letno.

To je zgolj uvod v avtomatizacijo težkega železniškega transporta, ki naj bi v začetku prihodnjega desetletja šla v višjo prestavo - najprej v tovornem segmentu, nato pa še potniškem na dolgih relacijah.