Japonci našli veliko nahajališče redkih zemelj

Japonci poročajo, da so na dnu Tihega oceana v japonski ekskluzivni ekonomski coni našli velike vire redkih zemelj, s čimer bi se lahko zmanjšala svetovna odvisnost od kitajskega izvoza. Nekaj podobnega so odkrili že pred dvema letoma, a je tisto nahajališče bistveno teže izkoriščati, saj gre za vulkanski oblak v vodi. V novem najdišču pa z redkimi zemljami bogate rudnine čepijo le dva do štiri metre pod površjem, kar je bistveno manj od pričakovanj. Težava je le, da je zemeljsko površje v tem primeru 5700 metrov pod gladino oceana. Globlje od 5000 metrov komercialno še nismo ničesar prinašali na površje (naftne vrtine gredo do nekako 3000 metrov), kar postavlja številne tehnološke izzive.

Zakaj je to pomembno za nas? Redke zemlje so strateška dobrina, čeprav se tega ne zavedamo. S tem izrazom označujemo kemijske elemente lantanide in zaradi svojih lastnosti tudi skandij in itrij. V zemeljski skorji niti niso tako redki, kot bi nakazovalo ime, a so izjemno enakomerno razporejeni. Malokje najdemo rudnine, ki bi imele nadpovprečno vsebnost redkih zemelj, da bi se jih izplačalo komercialno izkopavati. Večino jih najdemo na Kitajskem, kjer proizvedejo več kot 95 odstotkov vseh redkih zemelj, a se v zadnjem času pojavljajo ideje o uvedbi kvot, kar povzroča pešanje izvoza, česar Svetovna trgovinska organizacija ne odobrava. Kitajci pa trdijo, da je upad izvoza po letu 2009 posledica ukrepov za zmanjševanje okoljske škode. Trenutne cene so sicer okoli 20 odstotkov pod vrhom iz leta 2011, a dolgoročno je potreben stabilen vir teh elementov.

Kitajske rude imajo okoli 1000 ppm redkih zemelj, medtem ko je njihova koncentracija v novo odkritem najdišču okrog 6500 ppm. To je za komercialno izkoriščanje že ogromno. V resnici je nekaj virov redkih zemelj tudi izven Kitajske, a je postopek pridobivanja tako umazan, da Zahod to delo rad prepusti Kitajski, dokler je to finančno sprejemljivo. Doslej je bilo. Prednost japonskega odkritja je tudi porazdelitev, saj ima vir večji del težkih redkih zemelj (tako imenujemo itrijevo skupino: Tb, Dy, Ho, Er, Tm, Yb, Lu in Y), ki jih imajo kitajski viri manj. Lahke redke zemlje so cenejše, a so potrebe po njih večje, medtem ko so težke redke zemlje dražje, a jih porabimo manj. Novo najdišče čaka še vsaj dve leti raziskav, a dolgoročno bi lahko končalo odvisnost od Kitajske.

Za konec še nekaj besed, zakaj elemente s čudnimi imeni, kot so iterbij, disprozij in itrij, sploh uporabljamo. Brez njih ni elektronike in računalništva. Disprozij ima izjemno visoko magnetno susceptibilnost, zato ga najdemo v trdih diskih. Neodimovi magneti so najmočnejši znani permanentni magneti, cerij je nujni del avtomobilskih katalizatorjev. Skratka, za vsak element se najde vsaj kakšna specializirana uporaba v napravah, ki jih uporabljamo vsak dan.