Podpora Snowdnu pada

No, tole je bilo pa hitro ... v začetku julija izvedena anketa (pdf poročilo) Huffington Posta kaže, da Snowdna podpira samo še 33 % Američanov, medtem ko jih je 38 % mnenja, da ne bi smel razkriti tajnih vladnih dokumentov o vseprisotnem prisluškovanju doma in po svetu. Preostalih 29 % ostaja neodločenih.

Medtem ko je Snowden še prejšnji mesec užival znatno podporo tako pri republikancih kot demokratih, ga zdaj podpirajo le še slednji. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da mu podpora pada tudi pri tistih, ki so sorazmerno dobro seznanjeni z njegovimi razkritji (polovica vprašanih), torej ljudje, ki so brali njegova razkritja in vedo, da NSA sedi zna vseh optičnih vozliščih v državi (in marsikje v tujini), FBI na strežnikih internetnih gigantov, oboje pa avtorizira posebno tajno sodišče FISA z rekordno 100.odstotno stopnjo ugoditve vladnim zahtevkov (okoli 1800 samo lani), več niso prepričani, da je Snowden ravnal prav. To se pozna tudi pri našem obnašanju. Sprva glasne najave odhoda z nadzorovanih storitev kot sta Gmail ali Facebook so skoraj v celoti poniknile.

Pa uradni odzivi? Še prejšnji teden je nemška kanclerka Merklova ostro zahtevala pojasnila o t.i. "prijemih iz časov hladne vojne", francoski predsednik Hollande je napovedal zamrznitev pogajanj o novem čezatlantskem trgovinskem sporazumu (TAFTA/TTIP - v bistvu gre rebrandano ACTO, vodilni pogajalec pa je isti), podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes pa je evropskim podjetjem priporočila, da naj ne uporabljajo ameriških oblačnih gostiteljev (naš IP RS sicer nima nič proti, dokler ameriška podjetja izpolnijo enostranski obrazec). V petek sta olje na ogenj prilila članka v Le Monde in v Spieglu, ki razkrivata, da tudi Francozi vohljajo po spletu ter da nemška obveščevalna služba prav tako veselo sodeluje z ameriško. Obe vladi sta bili hitro primorani umakniti svojo "pravičniško" držo; zdaj se branita, da so te navedbe prenapihnjene. Pa Evropski parlament? Sicer je sprejel resolucijo, v kateri je obsodil Prizmo, a amandmaji o preložitvi pogajanj o TAFTI niso dobili potrebne podpore. Komisar De Gucht, ki je lani tega časa še glasno kričal, da bo delo na ACTI nadaljeval kljub jasnemu "ne" v parlamentu, bo vendarle dobil svoj šov. Mimogrede, za TTIP močno lobira ravno Unijina prehrambena industrija, ki si želi še lažji dostop do ameriških gensko spremenjenih surovin. Skrbi o tem, ali je "domača" zelenjava na ljubljanski tržnici morda iz sosednje Italije, bodo kmalu povsem odveč.

Vse po starem, torej.