Snowdnu azil ponudili Venezuela in Nikaragva, Islandija razmišlja o državljanstvu

Snowdnovo bivakiranje v tranzitni coni letališča Šeremetjevo v Moskvi se vendarle počasi bliža koncu, saj sta dve državi izkazali pripravljenost, da mu ponudita azil. Snowden je za azil zaprosil 21 držav, katerih imena je Wikileaks javno objavil, in šest držav, ki jih zaradi bojazni pred ameriških vmešavanjem niso razkrili.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je povedal, da so Snowdnu ponudili humanitarni azil. V ostri izjavi je obsodil ravnanje Španija, Italija, Francija in Portugalske, ki so zaprle svoj zračni prostor za bolivijsko predsedniško letalo, tako da je to moralo pristati na Dunaju, kjer so ga zaradi suma skrivanja Snowdna preiskali avstrijski organi. Diplomatski incident je povzročil precej hude krvi v Južni Ameriki, zato niso presenetljive zadnje poteze glede azila. Evropske države sicer slepomišijo in zanikajo, da bi zaprli zračni prostor. Francija je, recimo, dejala, da se nimajo opravičiti, saj prostor ni bil zaprt, ampak je zaradi težav z identifikacijo letala trajalo zgolj nekoliko dlje, da so izdali dovoljenje za prelet letala, kar obžalujejo.

Snowdna bi sprejela tudi Nikaragva. Tamkajšnji predsednik Daniel Ortega je povedal, da je njihovo veleposlaništvo v Moskvi prejelo Snowdnovo prošnjo in ga bodo z veseljem sprejeli, če bodo to dopuščale okoliščine. Podobno je reagirala tudi užaljena Bolivija. Njihov predsednik Evo Morales je povedal, da so Snowdna pripravljeni sprejeti, če bo za to zaprosil.

Izpadla pa ni niti Islandija. Birgitta Jónsdóttir, ki jo poznamo kot borko za človekove pravice in članico Piratske stranke, je objavila, da bo islandski parlament glasoval o podelitvi državljanstva Snowdnu. Prošnjo za to je vložila Piratska stranka, podpisali pa so jo tudi nekateri predstavniki drugih strank. Ali bo dejansko dobil državljanstvo, je nemogoče napovedati.