Iskanje po Googlu razkriva prihodnje gibanje cen delnic

Navadili smo se že, da so borza in družabna omrežja ter internet povezani. Po eni strani borzni indeksi pošteno zanihajo, ko kdo na družabnem omrežju kihne, po drugi strani pa vplivi delujejo tudi v drugo smer. Raziskovalci se namreč že dlje časa trudijo iz dogajanja na internetu ugotoviti, kam se bodo premaknili svetovni borzni indeksi. Leta 2010 so ugotavljali, da lahko na podlagi razpoloženja ljudi na Twitterju predvidevajo, kam bodo šli tečaji, kar se ni najbolje končalo; hedge sklad, ki je vlagal po tem ključu, so lani likvidirali po vsega mesecu delovanja. Sedaj se obračajo na svetovno zakladnico znanja in vprašanj, na Google.

Zelo popularna storitev Google Trends vsakomur omogoča, da si ogleda, kako se je frekvenca posamezne ključne besede v iskanju s časom spreminjala. Od tod dobimo precej zanesljive podatke o incidenci gripe, ekonomski moči države itd. Angleška centralna banka je spremljala celo, kako se gibanje cen nepremičnin odrazi v Googlu. Sedaj so raziskovalci z britanske poslovne fakultete v Warwicku in oddelka za fiziko na bostonski univerzi primerjali, kako lahko ključne besede napovedo gibanje borznih indeksov v sledečem tednu. Ugotovili so, da precej dobro, o čemer poročajo v članku v reviji Nature Science Reports.

Opazovali so, kako se je med leti 2004 in 2011 spreminjala pogostost iskanja določenih ključnih besed (skupaj 98), med njimi investicijskih (recimo portfelj, dolg, delnica ...) in občih (sreča, vojna, politika ...). Ugotovili so, da je ena izmed najbolj povednih besed dolg, ki ima zelo veliko napovedno moč, kaj se bo z delniškim trgom dogajalo v prihodnjih dneh. Ko število iskanj po tej besedi naraste, indeksi padejo, in obratno. Če bi v preiskovanih letih investirali na podlagi te besede, bi pridelali 326-odstotni dobiček, medtem ko bi klasična strategija kupi in drži pridelala vsega 16 odstotkov. Druge močne besede so še delnice, portfelj, ekonomija, po katerih ljudje iščejo pogosteje, ko jih je strah. In ko je ljudi strah, trgi padajo.

Pravzaprav so raziskovalci dokazali, kar smo nekako že pričakovali. Občutni padci vrednostnih papirjev so vedno posledica hudega znižanja zaupanja vlagateljev, strahu, panike in podobnih čustev. Problem pri klasičnem vlaganju je, da imamo vsakokrat opraviti z nepopolnim naborom informacij, medtem ko je trg domnevno popolnoma informiran, zato padcev ne moremo natančno napovedati. Google Trends ponuja možnost, da dobimo širši vpogled v zaupanje in razpoloženje javnosti. Seveda to ne pomeni, da smo odkrili magični način za konstantno pridelovanje dobička. Prvič, povsem mogoče je, da omenjena korelacija velja le za (precej neobičajno) obdobje 2004-2011 in Dow Jones, v prihodnosti pa ne bo več. In drugič, četudi se izkaže, da velja splošneje, bodo te informacije zaradi racionalnega obnašanja igralcev na trgu kmalu vračunane v tečaje in postale bodo - šum.