Vdor v Twitter in lažna vest povzročila paniko na borzi

Včeraj se je na ameriških borzah spet zgodil zanimiv incident, ki je za nekaj časa izbrisal več kot tisoč milijard dolarjev premoženja, preden se je to pojavilo nazaj (podoben flash crashu iz leta 2010). Dobro obveščeni ali pogumni borzni posredniki so lahko zaslužili milijone, preden je javnost ugotovila, kaj se dogaja. Vso zgodbo pa je zakuhal Twitter. Deset minut po začetku incidenta je bilo že vse po starem, le nekateri so bili precej bogatejši.

Okrog 13. ure po lokalnem času se je na Twitterjevem računu tiskovne agenciej Associated Press (AP) pojavilo sporočilo, da sta v Beli hiši odjeknili dve eksploziji, ki sta tudi poškodovali ameriškega predsednika. Ker je AP spoštovanja vreden vir, so se na borzi takoj stresla tla, indeks Dow Jones pa je izgubil več kot odstotek vrednosti praktično v sekundi. Odzivi na te dogodke so tako hitri, ker na borzi trgujejo avtomatizirani sistemi, ki vnašajo in izvajajo naročila v milisekundah, mimogrede pa še patruljirajo po spletu in takoj trgujejo na novice. Dobesedno v zrak je izpuhtelo čez palec kakih dvesto- do tristokrat več denarja, kot ga Slovenija potrebuje ta hip.

Novica je bila seveda lažna. AP je kmalu onesposobil svoj račun na Twitterju, da ne bi po nepotrebnem povzročali panike. Neznani napadalci so namreč uspeli vdreti v AP Twitter in AP Mobile Twitter, še pred tem pa so neuspešno poizkušali vdreti v intranet Associated Pressa. AP je kmalu po odkritju vdora objavil sporočilo, da so bili žrtve napada in da vest ni resnična. Odgovornost za napad je prevzela Sirska elektronska vojska, ki upravlja stran syrianelectronicarmy.com. Njihovih navedb še ni mogoče potrditi.

Kdorkoli že stoji za napadom, je imel priložnost zaslužiti ogromne količine denarja. Indeksi (in torej cene delnic) so potrebovali sedem minut, da so se vrnili na stare nivoje. Sedem minut pa je na resni borzi približno toliko časa, kot je sekunda za elektrone. Cela večnost in v tem času je mogoče premakniti milijarde z enega kontinenta na drugega - in nazaj. Kdor je vedel, da bo novica lansirana in da je lažna, je lahko vnaprej kratko prodal (shorting) izposojene delnice, potem pa jih takoj po padcu tečaja in pred vnovično normalizacijo kupil nazaj. Če je to storila Sirska elektronska vojska, so imeli očiten razlog za napad. Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev incidenta za zdaj še ne komentira.

Tako drastični padci kažejo več pomembnih resnic o borzi. Prva je ta, da je borza kratkoročno le malo okrašen kazino, kjer bistveno komponento predstavljajo čredni nagon, strah in pohlep v različnih kombinacijah. V povprečju in dolgoročno cene res konvergirajo k normalnim vrednostim, a kot vedo povedati izkušeni posredniki, je lahko trg iracionalen precej dlje kot posameznik likviden. Drugo spoznanje pa leti na visokofrekvenčno in algoritemsko trgovanje, ki lahko v napačnih rokah povzroči milijardne škode. Algoritmi takoj, ko zaznajo kakšno takšno vest, sprožijo sistem prodaj. To ceno zbije dovolj nizko, da se vključijo varovalni mehanizmi ostalih igralcev na trgu (ki so v pozicijah long), ki začnejo likvidacijo pozicij z namenom omejitve izgube (stop-loss naročila). In dolge pozicije se likvidirajo s prodajo, kar ceno še nadalje tišči dol. Seveda ostaja še metafizična razprava, ali so družabna omrežja in borze realen ali imaginaren konstrukt. Dejstvo pa ostaja, da vplivajo na višino naših plač, pokojnin, kondicijo gospodarstva in delovanje države, realne ali ne.

Na Zahodu torej nič novega. Malo preplaha za prazen nič, malo gor in malo dol s številkami na pisanih zaslonih, pa nekaj milijonov dolarjev je zamenjalo lastnika. Običajen dan na Wall Streetu.