Znanost v letu 2012 in pogled naprej

Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je pri projektu sodeloval Simon Horvat. Pomemben dosežek so tudi raziskave kristalizacije kovinsko-organskih poroznih materialov, ki jih je opravila ekipa v sestavi Tadeja Birsa Čelič, Mojca Rangus, Venčeslav Kaučič in Nataša Zabukovec Logar. Razumevanje kristalizacije je pomembno za načrtovanje novih struktur kovinsko-organskih poroznih materialov (MOF), ki imajo primerne lastnosti za želeno uporabo (ločevanje plinov, ciljano dostavljanje zdravilnih učinkovin, kataliza, shranjevanje toplote in plinov ...). Kot tretji dosežek so na KI navedli delo skupine, ki je delala na tehnologiji priprave elektrokromnih barv na fleksibilne substrate.

Na IJS so izpostavili subvencijo Dragana Mihailovića Evropskega raziskovalnega sveta za priznane raziskovalce, ki je prvi prejemnik te prestižne subvencije v Sloveniji. Prejel jo je za projekt Koherentni trajektoriji skozi fazne prehode z zlomom simetrije. Drugi odmeven dosežek z IJS je prototip senzorja vlage, ki je narejen iz nanopaličic. Kot tretji dosežek omenimo tehnologijo za izdelavo večplastnih struktur, ki jo je na IJS razvil odsek za elektronsko keramiko.

Na MIZKŠ so izpostavili uspeh slovenske študentske ekipe na mednarodnem tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, kjer je Slovenija osvojila odlično drugo mesto v svetovni konkurenci, ter štipendijo L'Oreal, ki jo je prejela Vita Majce.

Poglejmo sedaj še na mednarodno sceno, kjer so se letos dogajale tako pomembne reči, da smo o njih brali tudi v dnevnem časopisju. Revija Science je pripravila pregled najpomembnejših znanstvenih odkritij v letu 2012. Na prvem mestu je seveda potrditev obstoja Higgsovega bozona. Sledijo izboljšava metode za sekvencirajne prazgodovinske DNK, izboljšave genskega inženiringa, meritve kota teta13 v nevtrinskih oscilacijah, dokončanje enciklopedije elementov DNK, pristanek roverja Curiosity na Marsu, prva določitev strukture proteina z rentgenskim laserjem ter napredek pri vodenju robotov z mislimi.

Science se je pregleda lotil drugače, in sicer so nanizali deset ljudi, ki so najbolj zaznamovali znanstveno leto 2012. Prvi je kakopak Higgsov boter, direktor CERN-a, sledijo pa ostali pomembni ljudje. To pa ni vse, saj je Science pripravil tudi sprehod skozi 2012 v številkah. Ste vedeli, da ima članek o odkritju Higgsovega bozona 2932 soavtorjev in da je Voyager 1 od leta 1977 preletel že 18 milijard kilometrov in praktično že zapustil Sončni sistem? Za konec pa si lahko ogledate še fotografije leta po izboru iste revije.

Kaj bo prineslo letu 2013, je nemogoče reči. Oziroma če parafraziramo Einsteina, če bi vedeli, kaj bo rezultat, potem tega ne bi počeli. Znane pa so smernice, v katere bodo najodmevnejše raziskave leta 2013 potekale.