Koproizvodnja preko jedrskega sevanja

Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so v sodelovanju z britanskimi kolegi pokazali, da je mogoče ionizirno radioaktivno sevanje koristno uporabiti za sintezo aditivov biogoriv.

Kogeneracija postaja v času, ko se mora človeštvo hitro in odločno posvetiti varčnejši izrabi Zemljinih virov, ena od novodobnih magičnih besed. V ožjem smislu označuje sočasno proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje v elektrarnah, v širšem smislu pa kakršnokoli sočasno izrabo nekega procesa za več različnih namenov (v tem smislu je analogen izraz koproizvodnja). Strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v Lancastru in Univerze Aston, so se v tem oziru domislili potencialnega dodatnega izkoriščanja jedrskega sevanja, ki ga sprošča gorivo v jedrskih elektrarnah. Ionizirno sevanje žarkov gama so uporabili za katalizo procesa, pri katerem iz odpadkov v proizvodnji biodizla nastane uporaben aditiv biogoriv. Izsledke so objavili v članku v Nature Communications Chemistry.

Natančneje, vzeli so vzorec glicerola (starejše ime je tudi glicerin), ki je odpadek pri proizvodnji biodizla, in ga postavili v eksperimentalni reaktor TRIGA IJS. Ionizirno sevanje je kataliziralo reakcijo, pri kateri sta iz mešanic glicerola in acetona nastala solketal in acetol. Prvi je pomemben aditiv, ki izboljša učinkovitost biogoriv, drugi pa je surovina za proizvodnjo uporabnih kemičnih spojin, kot so propilen glikol in furani. Raziskovalci so obenem skušali dognati tudi najprimernejšo obliko takšne koproizvodnje. Pri tem so sklenili, da bi bilo zaradi izogibanja motnjam v delovanju jedrskih elektrarn najbolje izkoristiti odsluženo jedrsko gorivo, ki se hrani v namenskih bazenih. Če bi izkoristili vseh okoli 180 takšnih odlagališč v Evropi, naj bi teoretično lahko letno proizvedli do 10.000 ton solketala, kar bi bil lahko pomemben vir v času, ko je treba skokovito povečati delež biogoriv nasproti derivatom nafte.