Me.ga v težavah še pred zagonom

Kim Dotcom si očitno na vse načine išče publiciteto, ki bi mu koristila pred marčevsko odločitvijo novozelandskega sodišča o njegovi izročitvi ZDA. Primer, ki se je začel z zaprtjem strani Megaupload in njegovo aretacijo, je na trhlih temeljih, zato je težko napovedati, kakšna bo odločitev sodišča. Dotcom pa medtem agitira na različne načine in hkrati provocira.

Pretekli teden je napovedal zagon strani Me.ga, ki naj bi predstavljala evolucijo bivšega Megauploada. Stran naj bi bila dovolj različna, da s tem ne bi kršil obljube, da v času do odločitve sodišča ne bo ustanavljal enakovrstnih strani, a hkrati še vedno toliko podobna, da jo bodo uporabniki vzeli za svojo. Bistvena sestavina naj bi bilo avtomatično šifriranje vsebine. Me.ga bo mogoče res zaživela 20. januarja 2013, kot je Dotcom najavil, a se bo morala imenovati drugače. Gabon je namreč umaknil domeno Me.ga. Kot je povedal gabonski minister za telekomunikacije, so se za to odločili zaradi varovanja avtorskih pravic in boja proti internetnemu kriminalu. Dotcom domene ni registriral sam, ampak jo je odkupil od nekega francoskega državljana, ki jo je bil registriral že pred tem. Kakorkoli že, Dotcom je na Twitterju zatrdil, da ima rezervni načrt in da je domen dovolj.

Pred dnevi pa je Dotcom poskrbel za veliko publicitete še z eno zamislijo. Vsem na Novi Zelandiji želi omogočiti brezplačen dostop do širokopasovnega interneta. Pacific Fibre je bilo ime podjetja in istoimenskega projekta, ki naj bi položilo podmorski kabel med Avstralijo, Novo Zelandijo in ZDA. Projekt so letos avgusta ustavili, ker je zmanjkalo denarja. Vzgibi so bili plemeniti, saj sta Avstralija in še zlasti Nova Zelandija zelo podhranjeni, kar se tiče mednarodnih povezav, zato je tam internet drag, omejitve prenosa pa drakonske. Na Novi Zelandiji je huje, saj tam v povprečju dostop do interneta stane skoraj šestkrat toliko v Avstraliji. A 250 milijonov evrov, kolikor bo stal kabel, je bil prevelik zalogaj.

Dotcom želi projekt obnoviti in ga izkoristiti dvotirno. Podjetja, vlade in tuji operaterji bi morali za uporabo plačati, medtem ko bi bil mednarodni internet za Novozelandce brezplačen. To pomeni, da bi morali še vedno plačevati za priključek, a ker operaterjem ne bi zaračunavali mednarodnega prometa, bi lahko ti ponudili do 80 odstotkov nižje cene končnim uporabnikom. Hkrati bi hitra povezava pritegnila več podatkovnih centrov in strežnikov na Novo Zelandijo, ker je industrija trenutno životari. Kje bo Dotcom dobil denar? Sam pravi, da ga lahko precej zbere s tožbami proti ameriškim založnikom in vladi, ki da ga nezakonito ovira. Ne glede na to, ali mu bo uspelo ali ne, dejstvo ostaja, da imajo Novozelandci katastrofalno mednarodno povezljivost. In Dotcom je na to dobro opozoril.