Kitajski Foxconn izkorišča dijake in študente s slabo plačano prakso

Ni neznano, da so delovni pogoji v kitajskih tovarnah, ki za zahodne znamke proizvajajo elektroniko, izjemno slabi, o čemer smo že večkrat pisali. Kot najbolj razvpit primer se navaja kitajsko podjetje Foxconn, ki zaposluje 1,3 milijona ljudi in proizvaja elektroniko za Apple, Amazon, HP in mnoga druga podjetja. Na dan prihajajo nove in nove obtožbe o hudih kršitvah pravic delavcev, ki so vzpodbudile celo Apple, da je napovedal neodvisni pregled kitajskih obratov svojih dobaviteljev. Medtem so v javnosti odjeknile zadnje obtožbe o izkoriščanju študentov in dijakov v Foxconnu, ki morajo v okviru obvezne prakse garati v podjetju, medtem ko si dobiček razdelijo Foxconn in napotitvene šole.

Foxconn priznava, da je v njegovih obratih zaposlenih do 180.000 vajencev na obvezni šolski praksi, medtem ko neodvisni viri to številko ocenjujejo na 430.000. Bolj problematično pa je ravnanje z vajenci. Praksa v Foxconnu je na mnogo višjih šolah in univerzah obvezna za zaključek izobrazbe. Pri tem gre običajno za slabše šole, kjer se šola revnejši del kitajske mladeži. Šole napotijo svoje študente na prakso v Foxconnu z obljubo, da se bodo seznanili s proizvodnimi postopki v največjem kitajskem proizvajalcu elektronike in naučili marsikaj novega, a v resnici potem nekaj mesecev zgolj garajo za polovico minimalne plače. Ker niso uradno zaposleni, ampak tam delajo prek agencij, Foxconn zanika odgovornost zanje, hkrati pa zanje ne velja vrsta pravic, ki jih imajo redno zaposleni. Ob inšpekcijah seveda to najeto delovno silo poskrijejo.

Obtožbe letijo tudi na račun šol, ki so v navezi s Foxconnom. Novinarji so odkrili, da obstoji cela mreža podkupljenih uradnikov in vodstev šol, ki dobijo iz Foxconna finančno nagrado za vsakega študenta, ki pride delat tja. Študentje iz revnih delov Kitajske pa medtem nimajo druge možnosti, kot da delajo krepko prek zakonskega delavnika in živijo v natlačenih sobah, ki so primerljive s katastrofalnimi razmerami v slovenskih samskih domovih za gradbene delavce iz tujine. Kdor se poizkusi upreti, mu grozi izključitev s šole. Kitajski časnik Nanfang Zhuoumo je v tovarno pod krinko poslal svojega novinarja, ki je objavil reportažo o izkoriščanju. Iz nje je razvidno, da so bivanjske razmere katastrofalne - na vsega dveh kvadratnih kilometrih se stiska 300.000 ljudi, ki garajo sedem dni v tednu po 12 ur dnevno, spijo pa v sobah z 10 ljudmi ali več.

Foxconn vse obtožbe zanika in trdi, da imajo največ vajencev v poletnih mesecih, a še tedaj njihovo število ne preseže 15 odstotkov zaposlenih. Zanikajo, da bi delali prek polnega delovnega časa ali da bi živeli v človeka nevrednih razmerah. SACOM (Hongkonški Students and Scholars Against Corporate Misbehavior), neodvisni časniki in China Labor Watch poudarjajo, da to ne drži in da Foxconn načrtno krati delavske pravice.

Foxconn je znani kršitelj delavskih pravic, ki je vse krute odtenke kapitalizma prignal do skrajnosti. A problem neplačanih ali podplačanih praks je na Kitajsko prišel z Zahoda. V današnjem konkurenčnem svetu, kjer se za vsako delovno mesto tre kandidatov, si podjetja lahko privoščiti pogojevati zaposlitev z opravljanje neplačane prakse z utemeljitvijo, da se vajenci povzročajo strošek, ker potrebujejo ob sebi mentorja, hkrati pa se še zastonj izobražujejo, zato plačilo ni potrebno. Toda po drugi strani se od zraka ne da živeti. V Sloveniji je tovrstno izkoriščanje predpisano v marsikateri branži, saj je razpisanih plačanih praks v šolstvu, sodstvu in še kod manj kot kandidatov. Če želijo ti pridobiti nujno potrebne izkušnje, da se otresejo statusa pripravnika in se prijavijo na strokovni ali pravosodni izpit, morajo v veliko primerih delati volontersko. Rešitve problema še ni niti v ZDA, Sloveniji ali na Kitajskem.