nForce2 proti VIA KT400

• Igor Livakovič :: 19. dec 2002

Tako, po skoraj štirimesečnem čakanju od predstavitve Nvidiinega novega veznega čipovja Nforce2 smo le dočakali, da so se začele v trgovinah pojavljati na njem osnovane osnovne plošče. Nforce2 ni revolucionaren izdelek, temveč bolj evolucija originalnega nForce veznega čipovja, predstavljenega poleti 2001, ki pa ni bil uspešen predvsem zaradi visoke začetne cene ter porodnih težav, ki spremljajo večino novih izdelkov. Zaradi količine prahu, ki se je takrat dvignil, je bila konkurenčna VIA, ki obvladuje trg AMD veznih čipov, lahko upravičeno zaskrbljena. Na papirju je bil izdelek Nvidie v vseh pogledih naprednejši, vendar se je zaradi zamud pri dobavi VIA s svojim novejšim veznim čipovjem KT333 uspešno obdržala na vodilnih položajih. Za drugi krog dvoboja pa se je pa Nvidia pripravila veliko bolje...

Nforce2 malo podrobneje

IGP in SPP sta novi imeni, ki si jih je Nvidia izbrala za severni most. Tipi so pač hoteli povedati, da je njihova rešitev nekaj več :). Kratica IGP pomeni Integrated Graphics Processor, kar poslovenjeno pomeni integrirani grafični procesor. Tokrat je v čipu integrirano vsem dobro znano GeForce 4 MX grafično jedro, ki deluje pri 250 MHz, kar ustreza hitrosti GeForce 4 MX 420. Vse lasnosti teh grafičnih kartic so ostale nespremenjene, tako da nView (dual display) ostaja prisoten tudi tu. Za zagrizene igralce novejših iger bo to preslabostno; ostaja tudi problem nepodpore DirectX 8.1. Tako kot originalni IGP (crush 11/12), tudi nForce2 IGP podpira dvokanalni DDR spomin: dve 64-bitni spominski podnožji se združita v 128-bitno, kar učinkovito podvoji prepustnost spomina, in ker je to ozko grlo večine grafičnih kartic, integrirana GF4 MX rešitev to še kako izkoristi.

Prepustnost spomina je seveda odvisna od hitrosti zunanjega vodila. V primeru, če je integrirana grafična kartica onemogočena, je drugi DDR kanal, kar se tiče končne zmogljivosti, v večini primerov praktično neizkoriščen, saj ozko grlo zopet postane hitrost zunanjega vodila AMD procesorja. Nforce2 IGP pa podpira tudi zunanje AGP 8x podnožje, v primeru če hoče uporabnik sistem nadgraditi s hitrejšo grafično kartico. Vzporedno z Nforce2 IGP je Nvidia prestavila tudi SPP (system platform processor), kar ni nič drugega kot IGP minus integrirana grafika. SPP bo kot nalašč za računalniške navdušence s hitrimi grafičnimi karticami.

Dvokanalna DDR spominska arhitektura

Razlog, da je že originalni nForce omogočal tako zmogljivo integrirano grafično rešitev v primerjavi z ostalimi integriranimi rešitvami, leži v dvokanalnem DDR spominskem kontrolerju. DDR 400 spomin na 64-bitnem vodilu omogoča 3,2 GB/s spominske prepustnosti, kar za požrešne grafične programe in igre kaj hitro postane velika omejitev. Prehod na dvojno 64-bitno vodilo, s katerim se teoretični prenos podvoji, postane seveda logična rešitev.

Kot sem že prej omenil, dvokanalno DDR arhitekturo izkoristi predvsem integrirana grafika v 3D-intenzivnih programih, saj tu zelo prav pride vsak MB/s dodatka. Tudi 10.4 GB/s prepustnosti GF4 4600 postane hitro premalo ob najvišjih ločljivostih in kvaliteti slike. Dvokanalna konfiguracija deluje, če sta zasedeni dve ali tri podnožji -- če je zasedeno eno samo podnožje, se en 64-bitni kontroler izključi. Spominski moduli so lahko tudi različnih velikosti.

Primer: če namestimo en 128 MB modul ter en 256 MB modul, potem bo prvih 256 MB (velikost najmanjšega modula pomniženo s številom nameščenih modulov) uporabljalo oba 64-bitna kontrolerja, ostanek spomina nad 256 MB pa bo uporabljal 64-bitni kontroler. Čipovje podpira do 3 GB spomina v treh 1 GB DIMM modulih, stabilnost pa bo odvisna predvsem od proizvajalca matične plošče.

Velika prednost tega nForcea2 je v tem, da omogoča sinhrono in asinhrono delovanje zunanjega vodila in spomnina, pri tem pa je hitrost AGPja neodvisna od njiju. Zaradi popolnoma drugačne arhitekture med IGP/SPP ter MCP, ki uporablja hypertransport, je zaradi vseh integriranih kontrolerjev, ki bi tradicionalno vsak zase potrebovali svojo interno uro, to zelo poenostavljeno, saj je PCI frekvenca zaklenjena na 33.4 MHz in se je ne da spreminjati. To pa pomeni veliko prednost pred Viino rešitvijo, saj še ni bojazni, da bi naprave delovale na previsokih frekvencah oziroma da bi prihajalo do možnih stabilnostnih težav.

DASP - Dynamic Adaptive Apeculative Preprocessor

Nforce2 IGP/SPP vsebuje, kar Nvidia imenuje, pozor, "druga generacija dinamično prilagodljivih razmišljajočih predprocesorev" ali na kratko DASP. Marketing, kaj hočemo. DASP se obnaša podobno kot logika strojnega prednalaganja podatkov (hardware prefetch) v Pentium 4 in Athlon XP procesorjih. Logika poskuša kar najbolj uganiti, kako se bo v prihodnjosti dostopalo do spomina, na osnovi kje in kako se je do njega dostopalo pred kratkim. Po teh ugibanjih logika poda podatke, za katere meni, da bodo iskani, v predpomnilnik, in ko so podatki dejansko zaželjeni, se dostopni čas do njih zmanjša. Če podatek ne bo iskan, se bo sčasoma nadomestil z novim, brez izgube hitrosti. Z originalnim nForceom naj bi DASP omogočal do 30-odstotno povečanje hitrosti v sintetičnih testnih programih ter programih kot so Adobe Premiere in Windows Media Encoder 5-10% povečanje. Vendar sam DASP ni bil dovolj, da bi Nforce imel prednost pred konkurenco. Izboljšan spominski kontroler in obstoječi predpomnilniki v VIA KT266a so bili več kot dovolj da je ostala konkurenčna Nforceu, KT333 pa je bil celo hitrejši.

MCP (Večpredstavni procesor)

Čeprav je novi IGP/SPP s podporo novim hitrostim spomina zelo privlačna lastnost Nforcea2, pa Nvidia še vedno močno poudarja svoj MCP. Ta je povezan z IGP/SPP preko 800 MB/s hipertransportne povezave. Nforce2 vezno čipovje je predstavljeno z dvema inačicama MCP: MCP ter MCP-T. Osnovni MCP je pin-kompatibilen z originalnim MCPjem, ki je bil predstavljen ob nForceu. Ta MCP podpira USB 2.0, ATA 133 in Nvidiin lastni ethernet MAC.

Osnovni MCP pa nima Nvidiine audio procesne enote (APU), ampak samo osnovno AC'97 audio podporo ter integriran DSP (digital signal processor). To je cenovno ugodna rešitev za osnovne plošče nižjega razreda. MCP-T pa je bolj zanimiv, saj doda IEEE-1394A (ognjenežično) podporo, APU (nespremenjen od originalnega Nforca) ter še en 3comov omrežni vmesnik.

SoundStorm

Podpora Dolby Digital kodiranju je bila skoraj največkrat omenjena lastnost izvirnega Nforcea, čeprav je zanimivo, da so določeni proizvajalci osnovnih plošč ignorirali to sposobnost originalnega MCP, tako da so vse plošče imele analogne izhode, ampak ne tudi digitalnih za priklop na zunanji Dolby Digital odkodirnik. SoundStorm je ime Nvidiine dodatne vhodne kartice (ACR), na kateri je šest analognih izhodov in SPDIF zvočni optični priključki. Vprašanje pa je pa, koliko proizvajalcev bo sploh uporabilo to drago rešitev, saj se zna zgoditi, da bodo uporabljali cenejše alternative.

EPOX 8RDA+

Na test sem dobil prvi model Epoxove nForce2 osnovne plošče, kasneje bodo prišli ven še novi modeli, kot so 8RGA+ ter bolj opremljene različice z RAIDom ter podporo Serial ATA, ki bo počasi postajala vedno bolj popularna. 8RDA+ je osnovna plošča s nForce2 veznim čipovjem, ki prinaša zgoraj omenjeno kombinacijo tehnologij SPP ter MCP-T. Ploščo dobite v atraktivno pobarvani škatli, v kateri najdete, poleg 8RDA+ se ve, tudi vsa potrebna navodila, en ATA 100 kabel, en disketni kabel, konzolo z midi priključkom, konzolo z dvema dodatnima USB 2.0 priključkoma, konzolo z dvema Firewire priključkoma ter zgoščenko z gonilniki in nekaj dodatnimi programi, kot so Norton Ghost ter PC Cillin.

Plošča je v tipično Epoxovi zeleni barvi. Ima eno AGP-8x podnožje ter 6 PCI podnožij. Od vhodno-izhodnih priključkov poleg običajnih PS/2 najdemo še štiri USB 2.0 ter tri zvočne. V kombinaciji s 5.1 zvočniki se vsak od teh priključjov spremeni v dva izhodna kanala, manjka pa digitalni izhod v obliki SP/DIF optičnega ali koaksialnega priključka, kar je možno dokupiti v obliki zunanje dodatne kartice na Epoxovi domači strani. Za fizično povezavo med zunanjim svetom ter MCP-T skrbi Realtekov ALC-650. Ostane še 10/100 LAN priključek, ki je prav tako integriran v MCP-T, drugi 3Comov LAN priključek pa manjka. Na plošči najdete seveda tudi vsem dobro znani Epoxov diagnostični displej, katerega se poslužujejo tudi ostali velikani.

Postavitev elementov po plošči je izredno čista, okoli podnožja za procesor pa je ogromno prostora tudi za največje hladilnike. Seveda ne manjkajo štiri luknje za pritrditev hladilnikov ter vodnih blokov, zadeva, brez česar ne morejo živeti tudi nekateri bolj zapleteno narejeni zračni hladilniki. Edino, kar bo motilo tiste, ki večkrat menjajo hladilnike, je obrnjeno ležišče procesorja za 90 stopinj iz standardne lege tako, da sta namestitev ter odstranitev procesorskega hladilnika, v primeru da je plošča v ohišju, zelo otežena. Za napajanje ventilatorjev ležita poleg podnožja dva trinožična napajalna priključka.

ATX priključek je na običajnem Epoxovem mestu, ki bo mogoče malenkost oviral pretok zraka skozi hladilnik. Seveda pa ne manjka tudi trofazno napajanje plošče, kot se spodobi za ploščo, osnovano za navijalce. Epoxu pa malo zamerim, da niso na SPP čip vgradili aktivnega hlajenja, saj pasivni hladilnik postane zelo vroč -- tako pri višjih frekvencah zunanjega vodila postane stabilnost delovanja vprašljiva. Priporočam, da za hlajenje poskrbite. Zopet pa bo lastnike daljših grafičnih kartic (npr. GF4 Ti4400/4600)motila postavitev pomnilniških podnožij, saj vgrajena kartica ovira pritjevanje in odstranjevanje spominskih modulov.

BIOS je Award-Phoenixov, se pravi klasika. Na prvi pogled so vsi BIOSi enaki. Tak je bil tudi ta, dokler si nisem podrobneje ogledal nastavitev. Neverjetno, toliko nastavitev še nisem nikjer videl! Večina je pač standardnih, izstopajo pa seveda "Advanced Chipset Features" nastavitve. Morje nastavitev, od tistih prednastavljenih, ki me bolj malo zanimajo, do popolnoma ročnih.

Ilustrativna primerjava: Nastavitev T (RAS) od 1-15 (VIA omogoča le 5-7), T(RCD) 1-7 (VIA 2-3), T(RP) 1-7 (VIA 2-3), CAS običajnih 2-3.

Z nanjnovejšim BIOSom je FSB nastavljiv v razponu od 100 do visokih 250 MHz v korakih po 1 MHz, hitrost pomnilnika pa se nastavlja v procentih glede na hitrost zunanjega vodila od asinhronih 50% do sinhronih 100% ter zopet asinhronih 200%. To pomeni, da lahko pomnilnik obratuje s polovično hitrostjo FSBja, pa vse do dvojne hitrosti le-tega.

Ne smem pozabiti omeniti, da imajo vse nForce2 plošče zakljenjeno hitrost PCI vodila na 33.4 MHz, kar pride zelo prav pri vseh navijaških avanturah, saj zdaj ni treba več skrbeti za izgubo podtakov na disku zaradi previsoke frekvence tega vodila. Poleg tega se pa da nastavljati tudi hitrost AGP vodila od 50 do 100 MHz v različnih korakih, kar je še ena dobrodošla novost. Sledijo nastavitve napetosti. Napetost jedra procesorja lahko dvignemo do 2.2 V, kar je dovolj za večino uporabnikov, napetost pomnilnik do 2.9 V, kjer bo marsikdo pogrešal malo več, recimo 3.2 V. No, ni ovir za ročno narejen mod voltaže :). Napetost AGP vodila je nastavljiva do 1.8 V.

Ob zaključku naštevanja vseh teh dobrot pa naj omenim tudi to, da lahko poleg termične zaščite pred pregrevanjem, ki jo imajo že vse VIA KT400 plošče, uporabimo tudi novost v obliki termičnega reguliranja hitrosti procesorja. Ja, to kar ima P4 že serijsko vgrajeno, lahko sedaj uporabljate na vseh AMDjevih procesorjih. Nastavite lahko, na koliko odstotkih originalne frekvence naj deluje procesor, ko mu začne zaradi pregrevanja osnovna plošča strižti krila.

Osnovno ploščo je prijazno posodilo podjetje Mlacom d.o.o., Drenikova 36, 1000 Ljubljana, 01 500 87 75, ki jo prodaja za 34.800 tolarjev.

EPOX 8K9A2+

Osnovna plošča na osnovi VIInega KT400 veznega čipovja, ki je na prejšnem testu nisem mogel dobiti, je končno prišla tudi v moje roke. V podrobnosti o KT400 se ne bom spuščal, ker je bilo vse napisano v prejšnjem testu, zatorej se malo bolj podrobno posvetimo temu primerku. Kot sem že takrat napisal, primerjava s šibkejšim modelom 8K9A ni mogoča, saj jeplošča na popolnoma drugem nivoju. Škatla je zopet taka, kot pri ostalih Epoxovih ploščah na osnovi VIA čipovja, samo da je tokrat v rumeno prozorni kombinaciji. V škatli najdemo poleg osnovne plošče tudi polno ostalih dobrot -- Epox je za svoj najboljši KT400 model dodal en ATA100 ter en disketni okrogli kabel v turkizni barvi, en Serial ATA150 kabel, dodatni konzoli za dva USB 2.0 priključka ter MIDI priključek, poleg seveda natančnih navodil za RAID, SATA ter gonilnikov na zgoščenki in dveh disketah.

Na plošči najdete poleg dveh IDE in disketnih priključkov še dva dodatna rdeča Promise RAID konektorja, za katere skrbi Highpointov HPT372 ATA133 kontroler, poleg tega pa še dva SATA konektorja, za katere skrbi Silicon Imageov kontroler. To nam lahko pove le, da razširitvenih mest in možnosti nadgraditve na tej plošči ne bo hitro zmanjkalo. Na sami plošči so poleg PS2 priključkov še štirje USB 2.0 priključki, en 10/100 LAN priključek ter trije zvočni priključki za 6-kanalen zvok, za kar poskribi VIA 8235 južni most. Za fizično povezavo med južni mostom ter avdio izhodi poskrbi največkrat uporabljeni Realtek ALC-650. Seveda ne manjka tudi diagnostični displej.

Posebnost te plošče je pa aktivno hlajeni severni most z ventilatorjem, ki je osvetljen z modro LED diodo. Epox to čarovnijo imenuje "Magic Light", kar pa, seveda razen hlajenja veznega čipa, sploh ne pripomore boljšim zmogljivostim, je pa lepo, to ji gre priznati. Na plošči pa seveda najdete še 6 PCI ter eno AGP 8x podnožje.

Postavitev elementov po plošči je povprečna. Dobra je sama postavitev procesorskega podnožja, ki omogoča namestitev ter odstranitev hladilnika brez težav tudi v ohišju, seveda pa ne manjkajo štiri luknje za pritrjevanje večjih hladilnikov in vodnih blokov. Motijo sledeči stvari: postavitev ATX konektorja je nerodna, tako da bo njega kabel oviral pretok zraka skozi hladilnik. DIMM podnožja so zopet postavljena preblizu linije grafične kartice, tako da v primeru daljših kartic (4400/4600) ne morete odstranjevati oziroma vgrajevati spominskih modulov.

Bios je Award-Phoenixov in je seveda enak kot pri 8K9A, dodane so samo nastavitve za RAID, SATA ter LAN priključke.

Osnovno ploščo je prijazno posodilo podjetje Mlacom d.o.o., Drenikova 36, 1000 Ljubljana, 01 500 87 75, ki jo prodaja za 39.480 tolarjev.

EPOX 8K3A

To ploščo sem dodal kot predstavnika VIInega KT333 veznega čipovja. Meni osebno je ta primerek najboljša osnovna plošča, kar jih je bilo narejenih na osnovi KT333 čipovja ter ena redkih plošč, ki izpolni večino zahtev ekstremnega navijalca. Nastavljamo lahko visoke napetosti jedra procesorja (do 2.2 V), podobno za napetost spomina (do 3.2 V). Je pa tudi ena redkih, ki dejansko podpira branje interne diode. Moram pa napisati, da ta plošča ob izidu ni bila konkurenčna največjemu tekmecu, Abitovi KX7, z novimi in novimi popravki BIOSa do verzije 2815 (kar ni najnovejša, je pa najkakovostnejša inačica) pa jo je ujela in po mojem mneju tudi prehitela, sploh ker podpira vse prej omenjene zadeve, ki pri KX7 manjkajo. O njej več ne mislim pisati, ker je bilo že o njej napisano ogromno člankov.

Primerjalna tabela značilnosti testiranih plošč

Osnovna plošča	EPOX 8RDA+	EPOX 8K9A2+	EPOX 8K3A
Procesorsko podnožje	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron
Čipovje	Nvidia SPP severni most, Nvidia MCP-T južni most	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most	VIA KT333 severni most, VIA VT8235A južni most
Hitrost FSB	100-250 (1 MHz koraki)	100-255 (1 MHz koraki)	100-255 (1 MHz koraki)
Napetost jedra	do 2.2 V	do 2 V	do 2.2 V
Napetost pomnilnika	do 2.9 V	do 3.2 V	do 3.2 V
Pomnilniška podnožja	Do 3 GB v 3x 184 pin DDR	Do 4 GB v 3x 184 pin DDR	Do 3 GB v 3x 184 pin DDR
Razširitvena mesta	1xAGP (2x4x8x),6x PCI	1xAGP (2x4x8x), 6xPCI	1xAGD (2x4x), 6xPCI
RAID	brez	HighPoint HPT372 RAID kontroler 2x ATA133 priključek	brez
Firewire	Realtek RTL 8801B MAC v južnem mostu, 2x priključka na zunanji konzoli	Brez	Brez
LAN	Realtek RTL 8201BL kontroler 10/100 Ethernet LAN (nforce LAN)	VT8235 10/100 Ethernet LAN	Brez
Zvok	Realtek ALC-650 kontroler, 6 kanalov (nforce APU)	Realtek ALC-650 kontroler, 6 kanalov (VIA južni most)	AC' 97 kodek, 6 kanalov (VIA južni most)
Serial ATA	Brez	Silicon Image SIL3112 SATA kontroler, 2x SATA 150 priključka	Brez
USB	4x USB 2.0, integriran na plošči, 2x USB 2.0 na zunanji konzoli	4x USB 2.0, integriran na plošči, 2x USB 2.0 na zunanji konzoli	2x USB 1.0, integriran na plošči

Testiranje

Najprej bom opisal pogoje in način testiranja. Vse tri plošče so bile testirane s sledečo strojno opremo:

• Procesor: AMD Athlon XP 2600+ pri 166MHz FSB oziroma 2000+ pri 133 MHz hitrosti zunanjega vodila
• Pomnilnik: 2x 256 MB Samsung PC3200 CAS3 DDR
• Trdi disk: Western Digital 80 GB, 8 MB predpomnilnika, 7200 obr/min NTFS, formatiran
• Grafična kartica: Leadtek GeForce 4 Ti4200 64MB 350/675 MHz, navita, vodno hlajena
• Hlajenje procesorja: vodni blok MK3
• Osnovne plošče:
  • Epox 8RDA+ bios ver. 8RD12C06
  • Epox 8K9A2+ bios ver. K9A22A25
  • Epox 8K3A bios ver. 2815
• Gonilniki za osnovno ploščo:
  • nForce2: Verzija 2.0 za Windows 2000/XP
  • VIA: VIA 4in1 4.43 ter VIA AGP gonilnik verzije 4.40
• Gonilniki za grafično kartico: Nvidia detonators 40.52
• Operacijski sistem: Windows 2000 Professional

Vse plošče sem testiral z osebno nastavljenimi BIOS nastavitvami, kar se da optimaliziranimi, enakimi za vse plošče. Najbolj pomembne nastavitve so bile sledeče:

• Dram cas latency: 2
• Memory Interleaving: 4way
• Precharge to active (TRP): 2
• Active to precharge (TRAS): 5
• Active to CMD (TRCD): 2
• Dram command rate: 1T

Vse ostalo najbolj optimizirano, kakor je bilo mogoče.

Testiral sem v sinhronem načinu (FSB/MEM) 166/166 MHz (2600+), asinhronem 133/166 MHz (2000+) ter navitem na znižanih nastavitvah. V tem primeru sem nastavitve pomnilnika nastavil na CAS2, 3,6,3 ter 1T. Pri Epox 8RDA+ in 8K9A2+ sem moral vrednosti CAS zamika spustiti celo na 2.5 pri 190 MHz sinhronem načinu. Tu sem bil seveda omejen s spominom, ker ni bil sposoben doseganja višjih frekvenc. Pri Epox 8RDA+ sem testiral poleg dvokanalnega 128-bitnega načina tudi enokanalni način -- v vseh primerih je bila količina spomina 512 MB. S ploščo Epox 8K9A2+ mi ni uspelo narediti testa v asinhronem načinu, procesor nisem mogel na noben način pripraviti k delovanju na 133 Mhz FSB. Tega seveda ne morem pripisati vsem primerkom teh plošč, saj izgleda, da sem dobil bolj nesrečen primerek. No, test asinhronega delovanja niti ni toliko pomemben, saj je najbolj pomembno testiranje v sinhronem načinu 166/166. Zakaj? Ker bo na tej frekvenci v prihodnosti delovala večina AMD Athlon Xp procesorjev.

Testirni programi

• 3Dmark 2001 SE: privzete nastavitve, 1024*768
• Quake 3: prevzete nastavitve, High Quality na različnih ločljivostih
• Unreal Tournament 2003: Flyby/Botmatch benchmark. Tu moram povedati sledeče: UT2K3 nastavlja kakovost slike samodejno, glede na hitrost grafične kartice, tako da število slikic ne pade pod neko mejo. To za testiranje seveda ni dobro, saj rezultati ne morejo biti primerljivi na različnih testnih platformah. Rešitev sem pobral na AnandTechovi strani. Gre pa tako. V direktoriju Benchmark imamo petnajst *.bat datotek za enako število različnih testov, v katerih so nastavitve testa. V vsako od teh datotek moramo dodati sledeče -ini=..\Benchmark\Stuff\MaxDetail.ini -userini=..\Benchmark\Stuff\MaxDetailUser.ini. Tako bodo vsi testi narejeni z maksimalnimo stopnjo podrobnosti. Test je bil narejen na dveh različnih ločljivostih.

Za bolj resne sintetične teste sem izbral sledeče programe:

• Sisoft Sandra 2003: memory benchmark, cpu in mmx sem izpustil, ker praktično ni razlik v rezultatih na enako hitrem procesorju
• SuperPI: zanimiv test, ki predvsem zelo obremeni spominski del -- meril sem, v kakšnem času testni sistem izračuna 2 milijona decimalk števila PI
• Spec View Perf. 7.0: Profesionalni openGL test, izvedel sem vse
• Za konec pa še SYSMARK 2002 interner content creation test. Žal nisem uspel dobiti tudi druge polovice testa, office productivity imenovane. Content creation test je sestavljen iz raznih makrov v realnih programih, ki jih ta test namesti na disk: Adobe PhotoShop 6.01, Adobe Premiere 6.0, Microsoft Windows Media Encoder 7.1, Macromedia Dreamweaver 4 ter Macromedia Flash 5. Test traja okoli 1 uro in je tudi odličen pokazatelj stabilnosti sistema.

Rezultati testiranja

V asinhronem načinu je Epoxova 8K3A najhitrejša, plošči 8RDA+ očitno tak način ne ustreza. V sinhronem 128-bitnem načinu 8RDA+ prevzame prvo mesto, v 64-bitnem pa je na nivoju Epoxove 8K9A2+, 8K3A je malenkost hitrejša, razlike so minimalne.

V asinhronem načinu je najhitrejša 8K3A, v sinhronem pa zopet povede 8RDA+. Rezultati se pri najvišji ločljivosti izenačijo, kar je logočno, saj omejitev postane grafična kartica sama.

Obnašanje ter rezultati so podobni tistem v Quakeu 3.

Rezultati so podobni. 8RDA+ rabi 128-biten (dvokanalni) spomin, da ostane na nivoju ostalih dveh plošč, dvakratne teoretične prepustnosti pa 8RDA+ ne more izkoristiti, saj je omejitev zunanje vodilo AMD procesorja.

V tem OpenGL testu 8RDA+ pokaže pravo moč, saj že v asinhronem načinu prehiti tekmeca, v sinhronem pa svojo prednost samo še poveča.

Podobna zgodba. V asinhronem načinu je najhitrejša 8K3A, v sinhronem načinu pa se 8RDA+ oddalji, 8K9A2+ pa tudi zaostaja za svojim predhodnikom.

V vseh testih je najhitrejša 8RDA+ v sinhronem pa je razlika že kar očitna. Ker je ta test zelo spominsko odvisen, se tu prvič v večji razliki pokaže prednost 128-bitnega pomnilnika, predvsem v sinhronem načinu. Nižji rezultat v sekundah pa je seveda boljši.

V tem testu sem pustil množilnik na 12.5 ter v sinhronem načinu dvigoval FSB, do kamor je spomin še deloval stabilno ter so spominske nastavitve ostale približno na nekem povprečju. V vseh primerih sem dosegel okoli 190 MHz, le da sem moral pri 8RDA+ in 8K9A2+ spustiti nastavitev CAS latency iz 2 na 2,5. Frekvenca procesorja je bila pri 8RDA+ 2385 MHz, pri 8K9A2+ 2375 MHz ter pri 8K3A točno 2382 MHz, kar je približno enako. 8K3A je v vseh testih zelo hitra in v kar nekaj testih prehiti 8RDA+. Seveda se pozna hitrejša nastavitev pomnilnika, CAS2.

Zaključek

Novi kralj je sedaj nesporno na nForceu2 temelječi Epox 8RDA+. Zmagala je v veliki večini testov, čeprav so razlike minimalne. Dobro nastavljena Epox 8K3A na VIInem KT333 je zelo huda konkurenca. Zanimivo je, da mora imeti Epox 8RDA+ uporabljena oba kanala DDR spomina, da si lahko zagotovi vodstvo v testih. Nforce2 se tudi dosti bolje obnaša v sinhronem načinu -- asinhroni način je bolj optimaliziran na VIInih osnovnih ploščah, saj Nforce2 izgubi večino prednosti. Če pogledamo realno, tudi Epox 8K9A2+ ne zaostaja preveč. Razlike so v vseh primerih dosti manjše od 10 odstotkov, tako da je izjemno dobro opremljena plošča dobra izbira kot paket kot celota, saj je cena ugodna.

Epox 8RDA+ je s stališča nakupa nove plošče zagotovilo za trenutno najhitrejši AMD sistem. Pred VIInimi ploščami ima veliko prednost v tem, da je PCI frekvenca zaklenjena na 33.4 MHz, kar pomeni, da ima ob kvalitetnem DDR spominu veliko rezerve za dosti boljše rezultate. Pripravljena je tudi na nove 200 MHz AMD procesorje, pri čemer ne bo ogrožena stabilnost ostalih naprav v sistemu, kar za VIO ne morem sto odstotno zagotavljati, saj se je že na prejšnem testu pokazalo, da recimo Maxtor trdi disk frekvenc nad 205 MHz ne prenaša najbolje. Pač, velika težava ostaja izostanek deljitelja 6. Nforce2 plošče bodo z novimi verzijami gonilnikov samo še večale razliko in izboljšale stabilnost (za originalni bios na 8RDA+ ne morem reči da je ravno biser, saj sistem ni deloval stabilno pri višjih FSBjih).

Potegnimo črto! Edina pametna izbira za nov AMD sistem je plošča na osnovi nForce2 veznega čipovja. Epoxova 8RDA+ je trenutno najbolj ugodna rešitev. Kot nadgraditev iz dobre KT333 plošče jo ravno ne morem priporočati, saj razlike vseeno niso velike. Epox 8K9A2+ si bo morala najti kupce v nižjih razredih, ker je s svojo ceno še vedno zelo konkurenčna, prednost ima pa tudi v tem, da trenutno na trgu še ni nForce2 osnovne plošče z RAID krmilnikom, kar je za veliko kupcev nujen pogoj. Lastniki Epoxove 8K3A pa naj še naprej uživajo v še vedno zelo zelo hitri osnovni plošči ter naj raje počakajo, da VIA ponovno uredi svoje razbite vrste ter se pripravi na protinapad s KT400A, s katerim si upam skoraj staviti, da bo zopet prevzela hitrostni krono nVidii. Do takrat pa...