Osnovne plošče na KT400

• Igor Livakovič :: 29. nov 2002

16. avgust 2002, datum ko je VIA izdala svoje novo čipovje za procesorje AMD, imenovan VIA Apollo KT400. Pričakovano ime glede na predhodna čipovja, z njim pa naj bi AMD Athlon končno dobil tudi podporo DDR400. No, malo kasneje se je izkazalo, da je ta podpora preuranjena, saj VIA sedaj čipovje KT400 uradno oglašuje kot DDR333-kompatibilen produkt. Glavni problem, s katerim se sooča KT400, tiči še vedno v samih AMD procesorjih, saj s čipovjem komunicirajo z dvojno hitrostjo prenosa podatkov na 133 MHz, kar pomeni teoretično pasovno širino 2.1 GB/s, to pa predstavlja zelo ozko grlo v primerjavi s pasovno širino, ki jo dosegata DDR333 z 2.7GB/s ter DDR400 s 3.2GB/s, saj če se še tako trudite, pač do procesorja ne morete spraviti več kot 2.1GB/s podatkov -- ostalo je praktično neizkoriščeno.

Prav zaradi tega je AMD nedolgo nazaj predstavil težko pričakovani skok na 166 Mhz hitrost vodila oziroma 2.7 GB/s ter na pravkar končanem jesenskem Comdexu najavil tudi skok na visokih 200 MHz frekvence zunanjega vodila. Druga težava povezana z DDR400 pa je nepotrditev standarda s strani JEDECa. Ker te specifikacije ne obstajajo, je tudi težko snovati učinkovito delujoč nabor čipov za DDR400; prav zaradi tega je tudi težko najti spominske module, ki bi na tej hitrosti delovali pri večini nastavitev. Dejstvo je, da so čipovja prehitelela razvoj AMDjevega procesorja -- podobne težave bo imel tudi pravkar predstavljeni nforce2 čipset, saj s svojo dvokanalno arhitekturo spomina ter dvojno teoretično pasovno širino glede na VIA KT400, ne more kaj veliko več narediti. Edini bonus od dodatne pasovne širine je grafični procesor integriran v čipovju v eni od dveh verzij. Torej, kje sploh je prednost KT400 glede na predhodna čipovja?

Praktično je edina večja novost podpora AGP 8x, izboljšana hitrost prenosa podatkov med severnim in južnim mostom ter USB 2.0, kar je posledica novega južnega mosta VT8235, ki pa ga imajo tudi nekatere najnovejše plošče s KT333 čipsetom. Bo pa zelo običajno za plošče na osnovi KT400, da bodo napolnjene z dodatki, kot so Serial ATA, firewire, integrirana mrežna kartica ter 5.1-kanalni zvok.

Primerjalna tabela značilnosti KT400 in KT333

Lastnosti	VIA KT400	VIA KT333
Severni most	VT8377	VT8367
Podpora procesorjem	AMD Athlon XPAMD Duron	AMD Athlon XPAMD Duron
Zunanje vodilo	200/266/333 MHz	200/266/333 MHz
Spominsko vodilo	200/266/333 MHz	200/266/333 MHz
Podpora AGP	AGP 8x	AGP 4x
Tipi spomina	DDR200/266/333 DDR SDRAM	DDR200/266/333 DDR SDRAM
Maks. spomina	4 GB	4 GB
Južni most	VT8235	VT8233, VT8233C, VT8233A ali VT8235
Povezava NB/SB	VIA V-Link 533 MB/s	VIA V-Link 266 MB/s
Integriran zvok	AC '97 5 kanalov	AC '97 6 kanalov
Integriran modem	MC '97	MC '97
Integriran NC	VIA 10/100 Ethernet MAC	3Com VT8233C ali VIA 10/100 Ethernet MAC
Število PCI rež	5 PCI	5 PCI
IDE podpora	ATA 33/66/100/133	ATA 33/66/100 ter 133 z VT8233A južnim mostom
USB	USB 2.0, 6 vhodov, 3 kontrolerji	VT8233 series USB 1.1, 6 vhodov, 2 kontrolerja ali VT8235 USB 2.0, 6 vhodov, 3 kontrolerji
Super I/O	LPC Super I/O	LPC Super I/O
IO APIC	Da	Da
Ravnanje s porabo energije	ACPI/APM/PCI/PM	ACPI/APM/PCI/PM

Blokovni diagram VIInega KT400

O testiranju

Ker so postale osnovne plošče na osnovi KT400 čipseta že zelo razširjene, sem dobil na test sledeče primerke, ki so nekako najbolj popularne pri nas. Dodobra so se namučile sledeče plošče:

• Gigabyte 7VAXP,
• DFI AD77 Infinity,
• MSI KT4 Ultra,
• Abit KD7,
• Epox 8K9a ter
• Abit KX7-333
kot referenčna plošča na VIInem KT333.

Značilnosti primerjanih osnovnih plošč

Osnovna plošča	Gigabyte 7VAXP	DFI ADD77	MSI KT4 Ultra	ABIT KD7	EPOX 8K9A
Procesorsko podnožje	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron	Socket A 200/266/333 MHz AMD Athlon AthlonXP&Duron
Čipovje	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most	VIA KT400 severni most, VIA VT8235 južni most
Pomnilniška podnožja	Do 3 GB v 3x 184 pin DDR200 / 266 / 333 / 400	Do 4 GB v 3x 184 pin DDR200 / 266 / 333 / 400	Do 3 GB v 3x 184 pin DDR200 / 266 / 333 / 400	Do 3,5 GB v 3x 184 pin DDR200 / 266 / 333 / 400	Do 3 GB v 3x 184 pin DDR200 / 266 / 333 / 400
RAID	Promise PDC 20276 RAID kontroler 2x IDE priklučka	HighPoint HPT371 RAID kontroler 1x IDE priključek	Promise 20376 RAID kontroler 1x IDE prikluček	Brez	Brez
USB 2.0	VIA VT8235 integriran USB 2.0 skupno 2+4 priključki	VIA VT8235 integriran USB 2.0 skupno 2+4 priključki	VIA VT8235 integriran USB 2.0 skupno 2+4 priključki	VIA VT8235 integriran USB 2.0 skupno 2+4 priključki	VIA VT8235 integriran USB 2.0 skupno 2+4 priključki
Firewire	VIA VT6306 IEEE1394 kontroler 3 priključki	VIA VT6306 IEEE1394 kontroler 2 priključki	Brez	Brez	Brez
LAN	Realtek 8100BL 10/100 Ethernet LAN	VIA VT6103 10/100 Ethernet LAN	Brez	VT8235 10/100 Ethernet LAN	Brez
Zvok	AC'97 Realtek ALC650 6-kanalov	AC'97 CODEC ALC650 6-kanalov	C-Media 8738MX 6-kanalov	AC'97 CODEC ALC650 6-kanalov	AC'97 CODEC ALC650 6-kanalov
Serial ATA	Brez	Mervell 88i8030 1xSATA priključek	Promise 20376 2xSATA priključek	Brez	Brez
Št. Razširitvenih mest	1xAGP (2x4x8x),5x PCi	1xAGP (2x4x8x), 5xPCI, 1xCNR, (deljen z PCI režo)	1xAGD (2x4x8x), 6xPCI	1xAGD (2x4x8x), 6xPCI	1xAGD (2x4x8x), 5xPCI

Gigabyte 7VAXP

Glavna značilnost te plošče je, da je založena z ogromno dodatki kot so Firewire, Raid ter LAN. Praktično edino, kar ji manjka, je Serial ATA kontroler, ki pa odkrito povedano trenutno ne koristi veliko, saj na trgu še ni Serial ATA trdega diska -- to pomankljivost pa nadoknadi z integriranim Promise Raid kontrolerjem. V kompletu so trije zunanji priključki: prva konzola ima tri priključke firewire, druga štiri dodatne USB 2.0 priključke, na tretji pa so pa še dodatni priključki za večkanalen zvok ter SPDIF optični ter koaksialni priključek. V kompletu dobite še dva ATA 100 IDE kabla ter floppy kabel in seveda vse potrebne gonilnike ter natančna navodila tako za uporabo plošče kot konfiguracijo RAID polja. Integrirana mrežna kartica je Realtekova 10/100 Mbit, za zvok skrbi AC97 Realtek 5.1 integrirana rešitev, na plošči pa najdete tudi priključek za Sony spomiske kartice, konektor za priključitev čitalca pametnih kartic in konektor za digitalni varnostni čitalec, vendar teh naprav ne dobite zraven. Gigabyte je znan tudi po tem, da v svoje matične plošče že dolgo časa vgrajuje dva EPROM čipa za BIOS: v primeru da vam enega uspe zbrisati, je tako na voljo še rezervni.

Sama postavitev elementov po plošči je dobra, moti pa dejstvo, da plošča nima štirih lukenj okoli podonožja procesorja za pritrditev večjih hladilnikov in večine vodnih blokov in vertikalna postavitev podnožja, kar otežuje snemanje ali montažo hladilnika ko je plošča v ohišju. Zaradi napajalnika nad ploščo tam ni veliko prostora za manevriranje. Značilnost Gigabyta -- dip stikalca -- ostajajo na plošči. Z njimi se nastavlja množilnik procesorja do 13 oziroma avtomatsko, odvisno od samega procesorja, ter zunanje vodilo procesorja 100/133/166 MHz, vse ostale nastavitve se izvajajo v BIOSu, ki je vsem dobro znani Phoenix-Awardov, kjer s kombinacijo Ctrl+F1 dobimo tudi bolj napredne časovne nastavitve spomina. Napetost procesorja se nastavlja do +10%, spomina ter agp do +0.3V. Ena od velikih prednosti Gigabytea ostaja privlačna cena.

Če si plošče želite, brž ponjo v podjetje JAE, Brnčičeva 13a, 1000 Ljubljana, 01 589 62 00, kjer vam jo rade volje odstopijo za 36.000 SIT.

DFI AD77 Infinity

S to ploščo DFI kani mešati štrene tam, kjer ga dosedaj še ni bilo: med matičnimi ploščami za računalniške navdušence ter overclockerje. V kompletu sta poleg vseh gonilnikov, navodil za uporabo matične plošče ter natančnih navodil za konfiguracijo RAID polja še dva ATA 100 IDE kabla, en Serial ATA kabel, en floppy kabel ter trije zunanji priključki, prvi z midi priključkom, drugi z dvema USB 2.0 priključkoma ter tretji z dvema firewire priključkoma. Na plošči je integriran Marvell Serial Ata kontroler z enim SATA priključkom, za Raid pa skrbi enokanalni Highpointov kontroler. Na plošči je integrirana še Realtekova mrežna kartica 10/100 Mbit, za 5.1 zvok pa po AC97 kodeku skrbi Viin južni most. Na plošči najdete tudi eno CNR podnožje, ki si deli IRQ z zadnjim PCI podnožjem. Zadeva je uporabna le za izdelovalce OEM računalnikov, saj v to podnožje običajno priključijo modem. Postavitev ležišča za procesor je dobra, malo pa moti postavitev ATX konektorja, saj ob priključitvi kabli ovirajo pretok zraka na procesorski hladilnik, je pa poleg Epox 8K9A to edina plošča, ki ni imela aktivno hlajenega severnega mostu. Za priklop med različnimi hitrostmi vodila procesorja je potrebno premakniti stikalce na plošči. Bios je Phoenix-Awardov in omogoča večino nastavitev, zelo pa moti možnost nastavljanja množilnika zgolj do 12, tako da sem moral to ploščo v asinhronem načinu testirati na 12x133 oziroma 1900+. Bios podpira nastavitev napetosti samih spominskih podnožij od 2.5 do 2.63 V, napetost čipseta od 2.5 do 2.8 V ter jedra procesorja do 2 V. To je bila prva plošča, kjer sem videl posebej nastavitev za pomnilnik ter čipovje, kar je pohvalno. Pomankljivost z nastavitvami množilnika je lahko odpravljiva v novih verzijah biosa. Spada tudi med cenovno ugodnejše matične plošče, tako da za to ceno dobimo res dobro opremljen primerek.

Za 32.430 SIT v podjetju PC H.and, Brezovce 10, 1236 Trzin, 01 530 08 00.

MSI KT4 Ultra SR

Poleg Gigabytea je MSIjevka najbolj vpadljiva plošča v tradicionalni rdeči barvi, saj s svojim izgledom namiguje, da hoče biti v višjem cenovnem razredu. V kompletu dobite dva zunanja priključka -- na prvi konzoli so priključki za zadnji levi in desni zvočnik ter sredinski, skupaj s SPDIF koaksialnim, ter optičnim priključkom. Na drugem podaljšku pa je še en dodaten USB 2.0 priključek ter pod nalepko skriti USB 2.0 kombiniran priključek z Bluetooth napravico na USB kablu, ki jo pa ni bilo zraven plošče, ter še štiri diagnostične LED diodice. V paketu dobimo še en ATA 100 IDE kabel, dva SATA kabla, ter disketni kabel. Seveda ne manjkajo natančna navodila. Poleg knjigice o sami namestitvi ter konfiguraciji matične plošče dobimo tudi natančna navodila za vzpostavitev RAID polja. Na plošči pa najdete integriran Promise Serial ATA/Raid kontroler z dvema SATA priključkoma ter enim IDE priključkom. Za zvok skrbi C-Media 5.1 kanalni audio kontroler. Sama postavitev po plošči ni najbolj posrečena. Kot prvo moti postavitev ATX priključka, ki ovira pretok zraka na procesorjev hladilnik. Nadalje zmoti sama postavitev podnožja za procesor, ki otežuje montiranje hladilnika, ko je plošča v ohišju. Omeniti gre še to, da so podnožja pomnilnika preblizu AGP reži, kar pomeni, da je treba odstraniti grafično kartico pri menjavi modula. Nazadnje na plošči ni štirih lukenj okoli podnožja procesorja za pritrjevanje večjih hladilnikov ali vodnih blokov. Bios je tokrat Amijev in je praktično identičen Phoenix Awardu. V njem najdete praktično vse možne nastavitve, edino napetosti so malo konzervativne, tako kot pri Gigabytu. Napetost jedra procesorja lahko dvignete do 1.85 V, napetost DDR modulov pa do 2.8 V.

Odtegniti boste morali 43080 SIT v podjetju Mlacom, Drenikova 36, Ljubljana, 01 500 87 76.

Abit KD7

Naslednik zelo popularne KX7 je tokrat pripravljen na konkurenco dosti bolj opremljen. Komplet, ki ga dobite, vsebuje poleg priročnika in gonilnikov samo en ATA100 IDE kabel, en floppy kabel ter dodatno konzolo z dvema USB 2.0 priključkoma. Na osnovni plošči najdete AC97 5.1 rešitev z vsemi potrebnimi priključki, SPDIF digitalni izhod ter integrirano mrežno kartico 10/100Mbit; za oboje skrbi VIIn južni most. Postavitev elementov po plošči ima nekaj običajnih napak. Podnožje procesorja je zopet postavljeno tako, da ovira pritrjevanje hladilnika, ko je plošča že v ohišju. Preblizu AGP reže postavljena pomnilniška podnožja so druga težava. ATX konektor je na dobrem mestu, nekatere bo mogoče motila še postavitev disketnega priključka, ki je na dnu ter bo v primeru Velikega Tornja™, kjer je disketnik na vrhu, povzročala težava dolžina kablov. O biosu ne morem reči nič slabega, saj je Abit po njega kvaliteti znan. Je Phoenix-Awardov, v njem pa najdete vse mogoče in nemogoče nastavitve. Abit je tokrat takisto prisluhnil navijačem in močno dvignil nastavitve napetosti. Napetost jedra procesorja lahko tako dvignete na 2,35 V, DDR spomina pa do 3.25 V. Pri tej plošči moram tudi omeniti napačno postavljen senzor za merjenje temperature sistema: ta je zelo blizu severnega mosta, vkleščen med vroče napetostne regulatorje, vsled česar se ne čudite temperaturam preko 50 stopnj Celzija. Da pa je Abit še vedno malenkost pred zasledovalci kar se tiče stabilnosti pri visokih frekvencah se kaže v tem, da je edini med testnimi ploščami uporabljal trofazno rešitev napajanja. To se na pogled vidi v šestih mosfet tranzistorjih, medtem ko imajo ostale plošče po štiri. Današnji procesorji so zaradi visoke frekvence in nizke napetosti zelo zahtevni, saj mora osnovna plošča dobavljati visoke tokove, 3-fazna rešitev pa omogoči porazdelitev tokov po šestih tranzistorjih, kar pomeni da delujejo dosti hladneje in stabilneje kot običajna rešitev s štirimi. To je Abitova inovacija, ki so jo uvedli pri legendarni plošči KT7, uporablja pa jo že kar nekaj proizvajalcev v svojih paradnih modelih. Druga zanimivost pri tej plošči pa je tudi prvič prisotna na AMD matični plošči: dodaten 12-voltni ATX priključek, značilen za P4 matične plošče. Se pravi, vse kar potrebuje navijalec.

Abit KD7 si lahko omislite za strošek 36000 SIT pri podjetju Sunrise, Leskoškova 12, 1000 Ljubljana, 01 524 02 88.

Epox 8k9A

Epoxov predstavnik med KT400 ploščami spada med najosnovnejše modele, saj je praktično oskubljen vseh dodatkov, ki jih imajo druge plošče. Tudi sama velikost plošče je manjša, saj ima samo 2 luknji po širini za pritrjevanje in ne 3 kot vse ostale plošče. Nižanje stroškov se kaže tudi v samem kompletu, saj dobite le plošček s gonilniki, priročnik in en ATA 100 IDE ter floppy kabel. Na plošči boste od dodatkov našli samo AC97 5.1-kanalen zvok, za katerega skbi Realtekova integrirana rešitev; severni most je tako kot pri DFI hlajen pasivno, le da je tu hladilnik manj kvaliteten. Postavitev podnožja za procesor je dobra, edino kar moti je postavitev ATX priključka, saj ovira dotok zraka na procesorski hladilnik. Bios je tudi tokrat Phoenix-Awardov in je dobro založen z vsemi nastavitvami. Podpira nastavitev napetosti jedra procesorja do 2 V ter DDR spomina do 3.2V -- za navijalce je glede tega kar dobro poskrbljeno. Žal mi je, da nisem mogel na test dobiti močnejšega brata dotične plošče -- 8K9A+ -- saj je razlika med njima res velika in prav ta model je zelo huda konkurenca Abit KD7.

Finančni strošek v višini 29.400 SIT vas bo udaril v podjetju Mlacom, Drenikova 36, 1000 Ljubljana, 01 500 87 75.

Skupne lastnosti KT400 plošč

Prav vse plošče na osnovi VIA KT400 podpirajo varovanje pred pregrevanjem procesorja tako, da berejo interno diodo v Athlon XP procesorju. Na zunaj to temperaturo kaže samo Abit KD7, vse ostale pa prikazujejo nižje temperature brane iz zunanjega senzorja. Nato moram povedati, da so biosi prav vseh osnovnih plošč zelo izpopolnjeni, saj ne manjka nobena pomembna nastavitev, kar je zelo pohvalno. Omeniti moramo seveda najpomembnejšo lastnost: delitelj 6 na nobeni od plošč ni prisoten, Abit sicer dopušča vklop v biosu, vendar to ne funkcionira. Kasneje se je izkazalo, da VIA KT400 tega sploh ne podpira, tako da tudi novi biosi tega problema ne bodo rešili. To pa pomeni, da je delitelj 5, kar izenači KT400 s matičnimi ploščami na čipovju VIA KT333.

Zatorej naprave pri DDR 400 sinhrono delujejo na frekvenci AGP/PCI 80/40 MHz, kar pa v določenih primerih že lahko povzroča težave. Na primer, pri testu sem na plošči DFI ravno nastavil zunanjo frekvenco na 205 MHz, nakar se mi je pri nalaganju Oken Maxtorjev 7200 disk totalno sesul, potreben je bil celo nizkonivojski format.

Testni sistem

• Procesor: Athlon XP 1600+, odklenjen
• Spomin: 512 MB Winbond PC2700 DDR
• Trdi disk: Maxtor 60 GB 7200 obr/min, NTFS, formatiran
• Gonilniki za osnovno ploščo: VIA 4in1 v4.43
• Grafična kartica: Saphire Ati Radeon 9000 PRO 128 MB 275/500 MHz
• Gonilniki za grafično kartico: Catalyst 2.3 (6166)
• Operacijski sistem: Windows XP Professional

Kako sem testiral?

Najprej sem osnovne plošče testiral z nastavitvami, privzeto optimiziranimi v biosu, v asinhronem načinu 133/166 MHz, torej 12.5x133 MHz oziroma 2000+. Nato sem se poigral z nastavitvami v biosu tako, da sem plošče testiral še z najoptimalnejšimi nastavitvami na enakih hitrostih vodila in spomina 133/166 MHz.

Naslednji test je bil izveden v sinhronem načinu 166/166 MHz z optimalno nastavljenim biosom na sledečih nastavitvah:

• Dram cas latency: 2
• Memory interleaving: 4way
• Precharge to active (TRP): 2
• Active to precharge (TRAS): 5,
v primeru Abit KD7 na 6 ker vrednosti 5 v biosu ni možno nastaviti
• Active to CMD (TRCD): 2
• Dram command rate: 1t

Če je bila možnost vklopa fast cpu command decode je bila tudi ta nastavitev vključena, a se je dalo to nastaviti le na Abit KD7 ter MSI KT4 Ultra. DFI in Gigabyte nimata te možnosti, privzeto je pa izklopljena. Ravno obratno je nastavljeno na EPoX 8K9A, saj plošča te nastavitve nima možnosti nastavljati v biosu, je pa privzeto omogočena, kar sem videl s programom WPCREDIT, s katerim imate vpogled v prav vse nastavitve, ki jih severni in južni most omogočata. To so najpomebnejše nastavitve, ki najbolj vplivajo na hitrost; vse ostale nastavitve so bile nastavljene kar se le da agresivno. Sinhroni test je zelo pomemben, saj prikazuje kakšna bo pričakovana razlika v hitrosti celotnega sistema pri enaki frekvenci procesorja s prihajajočimi AMD procesorji, ki bodo delovali na takšni hitrosti vodila.

Zadnji sklop testov je bil sestavljen tako, da sem spustil časovne nastavitve spomina na malo manj agresivne vrednosti -- torej 3, 6, 3 -- ostalo pa kot pri optimalnih nastavitvah, in testiral na najvišji možni frekvenci vodila in spomina, kjer se še stabilno v celoti opravi 3d Mark 2001 test, ter nato še spominski test v Sisoft Sandri. Za slednjega sem spustil množilnik na 8x, napetost spomina pa dvignil na 2.8 V, kar omogočajo vse testirane osnovne plošče. Vse te teste sem opravil z naslednjimi meritvenimi programi programi:

• 3d Mark 2001SE, privzete nastavitve
• Unreal tournament 2003, HardOcp benchmark CPU TEST 640*480
• Quake 3 OCAUslayer excesive demo, privzete nastavitve na Normal, saj seveda ne želim, da bi bila grafična kartica ozko grlo. Eden najbolj procesorsko in grafično zahtevnih testov, kjer niti sekunda ne mine brez nešteto eksplozij v tej ekstremni zvrsti death matcha.
• Sisoft Sandra 2003, spominski, procesorsko multimedijski ter procesorsko aritmetični test
• Ziff Davis Winbench 99, vsi winmarki. Test je sestavljen iz treh sklopov: Prvi je procesorski test, kjer program stestira centralni procesor ter koprocesor, drugi so vsem znani testi diska, tretji pa test 2D grafike, kjer program simulira uporabo raznih programov kot so Word, Excel, Photoshop, Microstation itd.
• Za konec naj še omenim profesionalni OpenGL test Spec Viewperf 7.0, kjer sem pognal vse teste. Približno 17 minut trajajič odličen OpenGL test, ki uporablja najbolj popularne programe, ki uporabljajo ta grafični vmesnik, testira razna vpikčevanja, zoomiranje, vrtenje kompleksnih modelov v oknu, itd.

Rezultati igričarskih testov

Rezultate pri privzetih BIOS nastavitvah ne vzeti preveč resno, saj ne pokažejo dejanske sposobnosti osnovne plošče, zanimivo postane šele, ko so nastavitve v BIOSu optimalne -- tu so vse plošče skoraj izenačene, kar je v veliki meri rezultat omejene hitrosti vodila. Spomin je zmožen več, kot je spoben prevzeti procesor, izjema je DFI, ki je pač omejena na 1900+ ter ima nastavljeno normal cpu command decode, medtem ko ostale plošče delujejo na fast. V sinhronem načinu sta najhitrejši plošči EPOX 8K9A ter ABIT KX7, ki obdržita nastavitev na fast. Pri ABIT KD7 sem moral to izklopiti, drugače se sploh ne zbudi iz BIOSa, Gigabyte in DFI imata nastavljeno na normal, MSI je pa tudi ob nastavitvi fast malo počasnejša od vodilnih dveh. Pri Quake 3 so rezultati podobni; v drugem testu edinole DFI zaostaja zaradi nižje frekvence procesorja. V sinhronem načinu se malenkost oddaljijo ABIT KD7, KX7 ter EPOX 8K9A -- razlika je seveda neopazna. V tem testu so razlike med ploščami še manjše, presenetljivo dobro pa se odreže DFI AD77, saj v asinhronem načinu kljub nižji frekvenci procesorja pristane takoj pod vrhom.

Malo resnejši testi

Nič pretresljivega. Plošče so tukaj v asinhronem načinu zelo izenačene, DFI pa zaostaja, ker pač deluje na 1900+. V sinhronem načinu pri spominskem testu začneta zaostajati DFI ter Gigabyte, pri procesorskih testih pa se najbolje odreže MSI KT4 ultra, ki je najhitrejša v vseh testih. V asinhronem načinu so plošče spet zelo izenačene, zaostajati pa začne Abit KX7, ki ji profesionalni OpenGL testi niso najbolj všeč. Sinhroni način nam pokaže podobno sliko: vse KT400 plošče so praktično enako hitre, zaostaja pa Abit KX7.

V Winbenchu 99 procesorski in grafični testi zopet kažejo izenačenost -- kar je razumljivo -- ne morem pa si razložiti tako različnih rezultatov pri testu diska ter odstopanj pri spremembi spominskih nastavitev ter hitrosti vodila. Diskovne teste vzemite malo z rezervo, saj bi se moral enak disk na enakem kontrolerju ter gonilnikih obnašati enako v vseh primerih.

Za zaključek testov sem si ogledal, do kam sem še lahko stabilno navil hitrost vodila ter spomina.

Pri tem testu so nastavitve spomina ostale enake kot pri 166/166 sinhrono, s to razliko, da sem osnovne tri časovne nastavitve premaknil iz 2, 5, 2 na 3, 6, 3. Najvišje sem prišel z osnovnima ploščama podjetij DFI ter Gigabyte, ki imata obe tudi privzeto nastavitev na normal cpu command decode -- ta seveda opazno olajša delovanje spomina na račun opaznega padca hitrosti. ABIT KD7 ima še nekatere probleme z biosom oziroma testnim spominom, saj se na noben način ni hotela zbuditi na 166/166 z nastavitvijo na fast cpu command decode, tako da sem moral nastavitev prestaviti na normal, MSI ter EPOX pa to nastavitev, po rezultatih sodeč, nad 166 tudi prestavita na normal, ne glede na nastavitev v biosu.

Take in drugačne spremembe, ki se dogajajo pri določeni frekvenci avtomatsko v BIOSu, proizvajalci plošč implementirajo vanj bolj za reklamne namene, ker performanse pri tem niso nič posebnega. Le ABIT KX7 deluje s fast cpu command decodom ter ob tem doseže zavidljivo visoko hitrost, kar se vidi tudi v tem, da je najhitrejša v vseh testih. Pri primerjavi rezultatov tega testa morate upoštevati v 3D marku različne hitrosti procesorja, ker je ta test zelo procesorsko odvisen. Nekako so primerljivi spominski testi, kjer se lepo vidi vpliv časovnih nastavitev matičnih plošč, saj bi morali DFI ter Gigabyte doseči pri 200 MHz približno 3000 MB/s. ABIT KX7 je s svojimi 191 MHz tam, kjer bi morala biti.

Zaključek

No, to je bilo to. Kaj reči o KT400 matičnih ploščah? Že takoj, ko je VIA napovedala ta čipset, sem bil malo presenečen, saj so matične plošče s KT333 ravno dobro prišle na trg. Po vsem sodeč so zopet malo preveč hiteli, saj ni praktično nobene razlike glede na predhodnika glede zmogljivosti. Vse kar to čipovje prinaša je nekaj novih, bom rekel spremljevalnih tehnologij, kot so AGP 8x, USB 2.0, firewire ter SerialATA, ki pa ne prinašajo revolucije, bodo pa ščasoma postale tako razširjene, da brez njih pač ne bo šlo. Kot sem že prej omenil, neuradna podpora DDR400 trenutno ne prinaša prav nobenih prednosti, saj recimo asinhrono delovanje 166/200 ne prinaša praktično nobene razlike glede na 166/166. Pri sinhronem delovanju 200/200 in več pa se dobro prepričajte, če vam ostale naprave v sistemu delujejo zanesljivo pri povišanih frekvencah. Druga še pomembnejša zadeva -- zakaj se DDR 400 standard "ne prime" -- je nepodpora iz strani organizacije JEDEC. Zaradi tega na trgu razen zelo dragih in v majhnih količinah dobavljivih pravih DDR400 ramov, kot so recimo Corsair, tega ni, ker moduli kot recimo PC3200 cas3 niso čisto nič drugega kot drugačno označeni pc2700 CAS2.5. To je seveda čisti marketinški trik, saj spomin DDR400 pri CAS3 ni prav nič hitrejši kot DDR333 pri CAS2.5 -- da CAS2 sploh ne omenjam. Prav vsled tega imajo vse KT400 plošče CAS3 opcijo v biosu, da nekako delujejo pri tej frekvenci, kupec, ki tega recimo ne pozna, pa bo pri nakupu tega spomina in vgraditvi v KT333 matično ploščo samo razočarano ugotovil, da mu na privzetih nastavitvah in napetosti ta spomin nikakor ne bo deloval na DDR400. Toliko o tem..

Zdaj pa k samim ploščam. Moram povedati, da nad ploščami nisem bil razočaran, saj so bile vse praktično zelo izenačene, kar je seveda za pričakovati, saj je nabor že zelo zrel, tako da so lahko proizvajalci vsi po vrsti dosegli solidno in stabilno delovanje. Vseeno pa po hitrosti malenkost izstopajo MSI KT4 Ultra ter ABIT KD7, EPOX 8K9A pa se kljub zelo visoki zmogljivosti nekako ne more meriti z ostalimi matičnimi ploščami, saj je oskubljena vseh dodatkov; seveda bi bila zgodba z močnejšim bratom 8K9A+ zelo drugačna.

Na koncu naj bo odločilna osebna izbira oziroma namembnost plošče. Navijalcem seveda največ ponuja Abit, nato pa Epox in malo manj DFI, saj ti pač dobavijo malenkost več napetosti procesorju in spominu, kar pomeni ob dobrem hlajenju končno bolj navit procesor in pomnilnik. Če pa potrebujete čim več dodatkov na plošči, sta tu zopet DFI ter Gigabyte. Obe sta zelo ugoden nakup in za svojo ceno ponujata res veliko. Če pa gledate poleg same strojne opreme tudi na izgled, je MSI KT4 Ultra za vas. Plošča mi ja bila med vsemi najbolj všeč, saj že na prvi pogled kaže kakovost, moti le višja cena.

Če kupujete novo matično ploščo, je nakup KT400 plošče dober, med testom z nobenim primerkom nisem imel problemov s stabilnostjo, pravilno nastavljene v biosu, pa so prav vse plošče zelo hitre. Če ste trenutno lastnik KT333 plošče vam nakupa seveda ne priporočam, saj je KT400 praktično KT333+AGP8x/USB 2.0, po hitrosti pa ni nobenega napredka, kar je pokazala primerjalna KT333 plošča ABIT KX7.

Zahvaljujemo se tudi računalniškim podjetjem JAE, Mlacom, Sunrise ter Pc H.and, ki so nam s posojo potrebne strojne opreme omogočila izvedbo tega testa.