Vzporedni test Socket-A matičnih plošč

• Jure Strašek :: 30. jul 2002

V zadnjem času se je na trgu pojavilo toliko novih naborov čipovij, da skupaj s starimi delajo pravšnjo gnečo in zmedo. Koliko je nato tu še matičnih plošč različnih proizvajalcev in z različnimi čipovji, sploh ne gre govoriti. Ker je izbira res velika in težka, se je Boeing zainatil in pretestiral kar 11 različnih plošč, da bo odločitev pri nakupu lažja.

--alien-w

Na test sem dobil 11 matičnih plošč raznih proizvajalcev, zasnovanih na različnih čipovjih. Vse imajo eno samo nalogo - poganjati vašega preljubega Athlona ali Durona in iz njega iztisniti največ, obenem pa vam ponuditi karseda pestro paleto drobtinic, ki vam precej olajšajo in popestrijo sedenje pred ekranom.

Kaj sem testiral?

Na test sem dobil naslednje matične plošče:

• Abit KR7A-R
• Abit AT7
• Epox 8KHA+
• Epox 8K3A+
• Epox 8KHAL+
• Elite K7S6A
• Elite K7VTA3
• Gigabyte 7VKML
• Gigabyte 7VRXP
• MSI 745 Ultra
• AOpen AK77-333

Kako sem testiral?

Vsako ploščo sem uporabljal približno dan in pol, v tem času sem jo ocenil glede na splošno uporabnost, dodatke, ki jih proizvajalci prilagajo v škatle, zmožnost in zmogljivost navijanja, BIOS ter prijaznost do uporabnika, hkrati pa sem jih izmučil še z naslednjimi testi:

• 3D Mark 2001 SE
• SiSoft Sandra 2001: Arithmetic benchmark, Multimedia benchmark in Memory Benchmark
• DVD rip - pretvarjal sem v DivX format in sicer samo prvih 10 minut filma Star Wars - The Phantom Menace)
• MP3 rip - pretvoril sem pesem Samo ljubezen v kvaliteto 128 kbit/s s programom FreeRip
• FSB OC - po korakih sem višal vodilo procesorja in poizkušal doseči mejo, pri kateri sta plošča in procesor še delovala stabilno

Omeniti velja tudi to, da sem za vsako ploščo na novo naložil Okna XP ter gonilnike za ustrezen čipovni nabor, ki sem jih dobil zraven plošče, za grafično kartico pa so vedno skrbeli referenčni nVidiini šoferji z bojno številko 28.32.

Testni sistem

• AthlonXP 2000+
• GeForce3 Ti500 (Hercules)
• Corsair PC3000 DDR RAM
• Pioneer 106S DVD
• IBM IC-35 40G
• Volcano 7
• Windows XP Professional

Abit KR7A-R

KR7A je plošča, ki je nastala kot zapoznela reakcija Abita na Epoxove plošče. Celotna stvar je zasnovana okoli VIInega KT266A čipovja v kombinaciji z VT8233A južnim mostom. Plošča je standardne ATX velikosti, ima 1 AGP 4x ter 6 PCI rež, 4 DIMM slote, v katere lahko zatlačimo do 4 gigabajte registriranega oziroma do 3.5 gigabajte navadnega DDR pomnilnika, uradno pa podpira vse vrste do PC2100. Na zadnji strani lahko najdemo standardne priključke za miš in tipkovnico, dva USB 1.1 vhoda, enega paralelnega ter dva serijska priključka. In konec.

Tako je, konec, kajti razen dvo-kanalnega Highpointovega HPT372 RAID kontrolerja, ki je sposoben podatke prenašati po standardu ATA133 in podpira načine 0/1/0+1, na plošči ne zasledimo nobene integracije. Enostavno in robustno, torej. Okoli ležišča za procesor je dovolj prostora za udobno pritrditev največjih hladilnikov, kondenzatorji in priključek za napajanje pa so postavljeni dovolj stran, tako da tudi ne ovirajo pretoka zraka okoli hladilnika. Na ploščo sta prispajkana še dva vmesnika za do 4 dodatne 1.1 USB luknjice, BIOS je klasično abitovski - s SoftMenujem 3 - v njem pa lahko nastavljamo kratkomalo karkoli se nam zahoče, od frekvenc, napetosti, časovnih nastavitev pomnilnika in ostalih drobnarij.

V škatli dobimo poleg plošče še dva 80-žilna IDE kabla, disketniški kabel, navodila za uporabo, zgoščenko s programsko opremo in gonilnike za RAID ter kabel z dvema USB 1.1 vhodoma.

Dobite jo pri uvozniku za podjetje Abit za 47.500 SIT

Abit KR7A-R
Plusi	Minusi
BIOS zelo stabilna 6 PCI rež RAID 2 USB headerja	cena ni USB2.0 grda rjavo-zelena barva

Abit AT7

Pravo nasprotje KR7 pa je Abitova prva stvaritev za AMDjeve procesorje v MAX seriji, AT7 imenovana. Plošča je zasnovana na KT333 čipovju v kombinaciji z VT2833A južnim mostom in je standardne ATX velikosti. Mamaplata predstavlja višek integracije, saj ima integrirano mrežno in zvočno kartico, poleg tega pa so jo očistili starih tehnologij, tako da na zadnji strani ne najdemo več standardnih PS/2 priključkov, temveč samo dva USB 2.0 in štiri USB 1.1 priključke, 2 Firewire (IEEE1394) priključka, priklope za šestkanalni zvok, optični izhod ter UTP vmesnik.

Na plošči se bohotijo 4 DIMM reže, v katere lahko zatlačimo do 4 gigabajte registriranega oziroma do 3.5 gigabajte navadnega DDR pomnilnika, zanimivo - le 3 PCI reže, eno AGP 4x režo, disketniški priključek, 2 navadna ATA100 priključka ter 4 ATA133 priključke, ki delujejo pod nadzorom Highpointovega HPT374 krmilnika, ki podpira RAID 0/1/0+1, tako da lahko skupno priključimo na ploščo kar 12 IDE naprav! Vsekakor zadosti, tudi za najzahtevnejše uporabnike.

Prostor okoli ležišča za procesor je dovolj velik za največje hladilnike, kabel za napajanje pa je postavljen dosti daleč stran, da ne moti pretoka zraka. Zanimiv je tudi vtič, na katerega lahko priključimo 5.25'' enoto MediaXP, ki je namenjena za MAX serijo plošč. BIOS je pregleden in logično urejen, SoftMenu 3 pa poskrbi za vse navijanja željne osebke. V škatli dobimo poleg plošče še 3 črne ATA100 kable, disketniški kabel, USB 2.0 kabel z 2 vhodoma, plastične vezice in vodila za kable, ploščico za ohišje, navodila, CD s programjem ter disketo z gonilniki za RAID.

Cena? Neskromnih 61.000 SIT pri podjetju Dar Computers iz Domžal.

Abit AT7
Plusi	Minusi
visoka integracija hitrost stabilnost RAID Firewire optični izhod dodatna oprema	cena Le 3 PCI reže ni PS/2 konektorjev

Epox 8KHA+

Hitra Epoxova reakcija na VIIno čipovje KT266A, in nastala je 8KHA+. Plošča je zasnovana v kombinaciji z VT8233 southbridgeom in je standardne ATX velikosti ter obarvana zeleno. Na njej najdemo 6 PCI reže, AGP 4x režo z zatičem, 3 DIMM reže za do maksimalno 3 gigabajte pomnilnika, 2 IDE kanala, ki podpirata ATA 100 standard, priključek za disketnike ter "debug display", ki je posebnost EpoXovih plošč, je pa zelo uporaben, ko gre kaj narobe, saj lahko z lahkoto preberemo iz numeričnih prikazovalnikov kodo napake ter razlago poiščemo v navodilih. Na zadnji strani najdemo poleg povsem standardnih konektorjev še MIDI vtič ter priključke za AC '97 integrirano zvočno kartico.

V okolici ležišča za procesor sicer so kondenzatorji, vendar niso prav nič moteči za pritrditev hladilnika, malce nerodno pa je postavljen tudi kabel za napajanje, saj se zna dogoditi, da bo debel šop kablov motil pretok zraka skozi hladilnik. BIOS je logično razdeljen na poglavja - preko njega se da lepo nastavljati, kar vam duša poželi, od napetosti, frekvenc,... skratka vsega. EpoXu zamerim edinole to, da je treba na plošči ročno premakniti Skakalca™ za preklop hitrosti vodila iz 100 na 133 MHz, ki pa je sicer privzeto nastavljen na 100 MHz, sicer pa vse ostale nastavitve potekajo v okviru BIOSa.

V škatli dobimo poleg plošče še 2 ATA100 kabla, disketniški kabel, kabel z dvema USB 1.1 vtičnicama, navodila ter zgoščenko z gonilniki.

Dobite jo pri podjetju Mlacom za ceno tridesetih tisočakov.

Epox 8KHA+
Plusi	Minusi
zatič na AGP reži 6 PCI rež debug display cena	nerodno postavljen kabel za napajanje samo 3 DIMM reže pretikalo 100/133MHz

Epox 8K3A+

Zasnovana na KT333 čipovju v navezi z VT8233, predstavlja ta plošča resno grožnjo ostalim ploščam, ki bazirajo na istem čipovju. Na standardnem ATX formatu zelene barve najdemo 6 PCI rež, eno AGP 4x režo, zopet samo 3 DIMM reže za do maksimalno 3 gigabajte PC2700 pomnilnika, 4 IDE konektorje, od katerih dva delujeta pod neposredno komando Highpointovega HPT372 RAID kontrolerja, fantastični "debug display", prikljček za disketnike ter priključek za priklop dveh dodatnih USB 2.0 portov. Na zadnji strani najdemo standardne konektorje, MIDI port ter priključke za AC'97 integrirano zvočno kartico.

Okoli ležišča za procesor je dovolj prostora, vendar pa je tudi na tej plošči, tako kot na 8KHA+, priključek za napajanje postavljen malce nerodno in zna motiti ventilator pri opravljanju jako važnega poslanstva. BIOS je lepo, logično razdeljen na poglavja, v njem pa se da nastavljati popolnoma vse - vendar je tudi tu EpoX napravil napako in ni opustil stikala za preklop med 100 in 133MHz vodilom, katerega moramo ročno premakniti na ustrezno vrednost.

V škatli poleg plošče dobimo še 2 ATA100 kabla, floppy kabel, kabel z dvema USB 2.0 portoma, zgoščenko z gonilniki, disketo z gonilniki za RAID ter navodila za uporabo.

Za ploščo boste odšteli 36.600 SIT pri podjetju Mlacom.

Epox 8KHA+
Plusi	Minusi
hitrost stabilnost RAID debug display cena	samo 3 DIMM reže pretikalo 100/133MHz

Epox 8KHAL+

8KHAL+ naj bi bila plošča, ki predstavlja nižji razred EpoXovih plošč. Zasnovana skoraj popolnoma enako kot 8KHA+, se od nje razlikuje po nekaterih specifikacijah, saj ima le 5 PCI rež, dva ATA100 konektorja, floppy konektor, 3 DIMM reže za do maksimalno 1.5 gigabajte neregistriranega pomnilnika ter DIP stikala, preko katerih nastavljamo lastnosti procesorja, saj te možnosti v BIOSu nimamo. Prav tako nimamo nobenih dodatnih priključkov, plošča pa podpira 2 USB priključka, ki sta pricinjena na zadnjo stran, dodatno pa lahko priklopimo še štiri. Pogled na zadnjo stran nam razkrije enake konektorje kot jih ima 8KHA+, vključno z integrirano AC'97 zvočno kartico, ki pa jo lahko v primeru, da imamo boljšo, preprosto izključimo v BIOSu.

Prostor okoli ležišča za procesor je za odtenek bolj natlačen, vendar se da z malo natančnosti lepo namestiti tudi hladilnike večjih meril. BIOS je v primerjavi z 8KHA+ pošteno okrnjen, saj lahko v njem nastavljamo le najnujnejše, vse ostalo pa poteka preko DIP stikal na plošči. V škatli dobimo še en ATA100 kabel, disketniški kabel, navodila za uporabo ter zgoščenko z navodili.

Cena? Neznana, saj so, vsaj tako izgleda, ploščo že nehali prodajati. Sicer jo je posodilo podjetje Mlacom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

Epox 8KHAL+
Plusi	Minusi
cena	okrnjen BIOS nastavljanje preko DIP stikal nerodno postavljen priključek za napajanje

Elite K7S6A

ECSova plošča standardne rjavkaste barve sliši na ime K7S6A. Vsa stvar je zgrajena okoli sedaj že dobro poznanega SiSovega nabora čipov, SiS 745 imenovanega. Na platki povsem običajnih ATX dimenzij se nahaja ena AGP 4x reža, 5 PCI ter ena CNR reža (kdo sploh uporablja to? (dobro vprašanje --Sergio)), za pomnilnik pa je poskrbljeno s tremi DDR DIMM režami, v katere lahko vtaknete do skupno 3 gigabajte pomnilnika. Prisotna sta še dva IDE konektorja, preko katerih se plošča pogovarja s 5.25'' enotami po standardu ATA100. Pogled od zadaj pa nam razkrije že znano sliko: PS/2 konektorja za miš in tipkovnico, paralelni, dva serijska, dva USB in MIDI port, za zvok pa poskrbi integrirana AC'97 zvočna rešitev, ki proizvede zelo soliden zvok.

Prostor okoli ležišča za procesor je sorazmerno natlačen - če si lastite kakšnega izmed največjih hladilnikov, lahko imate probleme z namestitvijo le-tega. BIOS je solidno razvejan na logična poglavja, z njim pa lahko nastavljate sorazmerno veliko parametrov. Majhna zamera gre le na račun nastavljanja vodila procesorja ter faktorja, saj lahko nastavimo le že vnaprej določene vrednosti (100, 103, 107, 110, 112, 124, 133, 137, 143, 147, 150 ter 160 MHz), faktor pa moramo nastaviti s skakači, tako da lahko kar lepo pozabite na nastavljanje v korakih po 1MHz.

Na splošno je plošča dokaj slabo opremljena, kar lahko rečem za obe ECSovi plošči, ki sem ju imel na testu, saj sta pri obeh priložena le ATA100 ter floppy kabla, cedejka z gonilniki ter navodila za uporabo.

Dobite jo za 20.600 SIT in sicer v podjetju Mlacom.

Elite K7S6A
Plusi	Minusi
cena	nastavljanje faktorja z mostiči odročno postavljen napajalni konektor spreminjanje FSBja v prevelikih korakih

Elite K7VTA3

Ko odprete škatlo, najprej zagledate ploščo v zapeljivi vijolični barvi, na kateri se pod oranžnim zelenčkom (priljubljeno ime za hladilnik za čipovje) bohoti KT266 čipovje v navezi z VT8233 southbridgem. Na mamaplati je pricinjena ena AGP 4x, štiri PCI ter ena CNR reža. Za pomnilnik imate na voljo 3 reže, ki lahko sprejmejo skupno do 3 gigabajte DDR RAMa. Na robu se najdeta tudi dva IDE vmesnika, ki sta sposobna komunikacije po standardu ATA100, čisto spodaj pa se nahaja tudi floppy konektor.

Od zadaj je plošča opremljena čisto običajno, dvema že prisotnima USB priključkoma lahko dodamo še 8 - če jih seveda dokupimo - tovrstnih vtičev, od tega so štirje lahko USB 2.0, saj plošča ta standard podpira. Tudi pri tej ECSjevi plošči je prostor okoli ležišča za procesor malodane natrpan, tako da na ogromne hladilnike kar pozabite. BIOS je soliden in pregleden, preko njega pa nastavljamo popolnoma vse parametre plošče, saj je K7VTA3, kar se tiče nastavljanja, popolnoma "jumper-free", kar je seveda pohvalno. Kar se tiče dodatkov, ki jih dobimo v škatli, je ECS nepoboljšljiv škrtuh: le en ATA100 in en disketniški kabel, zgoščenka z gonilniki ter navodila za uporabo.

Cena? 22.500 SIT v Mlacomu.

Elite K7VTA3
Plusi	Minusi
barva hitrost cena	utesnjenost ležišča procesorja nerodno postavljen napajalni konektor premalo dodatkov

Gigabyte 7VKML

7VKML je plošča, namenjena manj zahtevnim uporabnikom, Gigabyte pa z njo cilja predvsem na domače ter poslovne uporabnike. Vsa stvar je zgrajena okoli KM266 čipovja, kar pomeni, da ima integrirano grafično jedro, vendar pa na plošči poleg ene CNR in treh PCI rež vseeno zasledimo tudi AGP 4x režo z zatičem, da vam grafična kartica ne pade ven, če se slučajno žogate z računalnikom ;). Pohvalno. Na platki velikosti MicroATX najdemo poleg že naštetega še integrirano mrežno kartico, dva IDE ter disketniški priključek, za pomnilnik pa imate na voljo 2 reži, ki lahko skupno gostita 2 gigabajta pomnilnika.

Prostor okoli ležišča za procesor je tako natlačen, da sem imel probleme z namestitvijo Volcana 7, vendar pa je težava hitro rešljiva, če preprosto za malenkost zamaknete moteče kondenzatorje. BIOS je preprost, v njem pa nastavljamo vse potrebno za pravilno delovanje, naprednejše nastavitve pa boste žal zaman iskali. V škatli se poleg plošče nahajajo še po en ATA100 ter disketniški kabel, ploščica za v ohišje ter navodila za uporabo.

Ploščo dobite za malo več kot dvajset tisočakov pri podjetju JAE.

Gigabyte 7VKML
Plusi	Minusi
majhnost integrirana grafika cena	preveč oskubljen BIOS samo 3 PCI reže

Gigabyte 7VRXP

Plošča, ki je obetala veliko, a dala premalo. Gigabyte je hotel s 7VRXP napraviti odlično navijalsko ploščo, a mu je očitno spodletelo. Plošča formata ATX temelji na KT333 čipovju in je obarvana v lepo temno zeleno barvo, česar bodo veseli predvsem tisti z okni v ohišjih, na njej pa najdemo AGP 4x režo z zatičem ter 5 PCI rež, čeprav bi jih lahko bilo šest. Za pomnilnik je poskrbljeno s tremi DIMM režami, vanje pa lahko zatlačite do 3 GB pomnilnika. V oči takoj pade dvokanalni RAID, ki ga nadzoruje Promisov kontroler, poleg že osnovnih dveh IDE kanalov. Tik poleg se nahaja še floppy konektor, malo višje pa še priključki za čitalce SM ter SD kartic. Zelo zanimiva je tudi rešitev, ki sliši na ime DualBIOS. Na plošči sta v resnici dva BIOS čipa, drugega pa aktiviramo v primeru, da se s prvim zgodi kaj neprijetnega - tako je tudi navijanje bolj varno ;).

Poleg vsega naštetega so na plošči še trije USB 2.0 konektorji, tako da plošča podpira vsega skupaj 8 USB rež, kar je povsem zadosti. Velika zamera gre Gigabyteu na račun nastavljanja plošče, saj moramo ''gostiteljsko frekvenco'' (host bus) nastaviti preko DIP stikal, kakor tudi procesorjev mnogokratnik, kar zelo oteži navijanje. Prostor je okoli procesorskega ležišča primeren tudi za namestitev največjih hladilnikov, tako da strah odpade ;). BIOS je dokaj pregleden, vendar ne ponuja dovolj možnosti za navijaško ploščo takega kova, kot jo oglašuje Gigabyte. V škatli poleg plošče dobimo kar 6 dodatnih USB portov, od tega so štirje USB 2.0, dva ATA100 kabla ter disketniški kabel, ploščico za ohišje, zgoščenko z gonilniki ter navodila za uporabo.

Dobite jo za 32 tisočakov v podjetju JAE.

Gigabyte 7VRXP
Plusi	Minusi
DualBIOS RAID barva SD/MS vmesnik	Nastavljanje frekvence in množilnika preko DIP stikal preveč preprost BIOS

Microstar MSI 745 Ultra

Zapeljiva rdeča barva, veliki kosi oranžno eloksiranega aluminija ter čist dizajn naredijo velik vtis že takoj, ko ploščo vzamemo iz škatle. Narejena okoli čipovja SiS 745, ta plošča ponuja uporabniku eno AGP 4x režo z zatičem, pet PCI rež ter eno CNR režo, dva IDE kanala s hitrostjo po standardu ATA100 ter 3 reže za pomnilnik, vanje pa lahko skupno natlačite do 3 GB DDR pomnilnika. Integrirana zvočna kartica AC'97 vas odreši dodatnega nakupa, vse skupaj pa lahko nadgradite tudi z dvema USB režama.

Dobrodošla je tudi MSIjeva pogruntavščina v obliki 4 LED diodic, ki jih priključimo na poseben konektor na plošči, preko njih pa spremljamo stanje plošče med delovanjem, sliši pa na ime "D-bracket". Nekako tako kot "debug display" pri Epoxu, le malo bolj enostavno. Okoli ležišča je dovolj prostora, manjše probleme bi znali predstavljati le kondenzatorji, ki so zanimivo postavljeni v obliki črke L. V škatli nam poleg plošče MSI ''podari'' še po en ATA100 ter floppy kabel, D-bracket kabel, kamor pa sta hkrati montirana še dva USB porta, zgoščenko z gonilniki ter navodila za uporabo.

Dobite jo pri podjetju Eventus Computers za slabih 25 tisočakov.

Microstar MSI 745 Ultra
Plusi	Minusi
barva D-bracket hlajeni tranzistorji	nerodno postavljen napajalni konektor fiksni zvočnik samo 1 USB header

AOpen AK77-333

Še v škatli ta plošča opozori nase, saj je AOpen poskrbel za lepo oblikovano pakiranje. Narejena okoli čipovja KT333, ki ga hladi 40 mm ventilatorček, in s svojo črno barvo, je plošča magnet za modifikatorje, ki želijo razkazovati notranjost svojih kištic. Kar se tiče opremljenosti, najdemo na plošči eno AGP 4x režo, pet PCI ter eno CNR režo. V treh pomnilniških režah je prostora za maksimalno 3 GB pomnilnika, prisotna pa sta tudi dva IDE konektorja z ATA133 zmogljivostjo ter seveda priključek za disketne enote. Zadaj je plošča popolnoma standardna, našli pa boste tudi priključke za AC'97 zvočno kartico. Če vam dva že prisotna USB porta nista dovolj, ju lahko nadgradite še z dvema, ki sta plošči priložena, lahko pa dokupite še dva in jih imate skupno 6.

Zamera gre na račun nastavljanja faktorja procesorja preko DIP stikal (pre)blizu ležišča za procesor, okolica njega pa ni nič kaj prijazna do velikih hladilnikov, saj sem imel z namestitvijo Volcana 7 težave - na koncu sem se poslužil najbolj enostavne rešitve, upogibanja kondenzatorjev, kar pa ni pametno početi prepogosto. Bios je pregleden in poenostavljen, zahtevnejše nastavitve boste zaman iskali, frekvenco vodila pa lahko nastavljamo od 130 do 248 MHz v korakih po 1 MHz. Pohvalno. V škatli z navodili nas pričakajo poleg plošče še ATA100 ter disketniški kabel, USB kabel z 2 režama, CD z navodili, zgoščenko z Nortonovim ubijalcem ZlobneKod™ ter navodila za uporabo.

Ako si jo zaželite, brž ponjo v Eventus Computers!

AOpen AK77-333
Plusi	Minusi
barva cena	utesnjenost ležišča nastavljanje mnogokratnika preko DIP stikal odsotnost termalnega tipala v ležišču

Primerjava

Najprej si poglejmo tri standardne teste v SiSoftovi Sandri 2001. Rezultati dovolj zgovorno govorijo sami zase, nujno pa kliknite na slikico za večji graf.

V povprečju sta povedli Abitova in Epoxova rešitev, kar sem tudi pričakoval, tesno za njima pa pred ostalimi sledijo K7VTA3 in 7VRXP. Proti pričakovanjem me je zelo razočarala Gigabyteova 7VKML, saj so razlike v nebo vpijoče. Test te plošče sem ponovil trikrat ter za vsako ponovno preveril nastavitve v BIOSu, vendar sem vedno dobil skoraj enake rezultate, upošteval pa sem najboljšega. Seveda me je tudi zanimalo, kako se plošče obnesejo v igričarskem smislu. V ta namen sem zapregel 3DMark 2001 SE.

Z majhno prednostjo pred 7VRXP je povedla Epox 8K3A+, sledijo jima skoraj izenačene AT7, KR7R ter 8KHA+, ostale plošče pa capljajo za njimi.

Tudi pri ekstrakciji DVDja na disk ni bilo dosti presenečenj. Tukaj pride v poštev hitrost komunikacije med procesorjem ter pomnilnikom preko čipovja, tako da ni presenetljivo, da so se najbolje obnesle prav Abitova AT7 ter KR7-R in EPoXova 8K3A+. Cenovno ugodne rešitve se tudi obnesejo zadovoljivo, saj so razlike glede na ceno sprejemljive.

Za naslednji test sem si izbral kopiranje glasbe iz originalnega ploščka Ema 2002 na disk, izbral pa sem si vsem seveda zelo dobro poznan komad v izvedbi Sester: Samo ljubezen, nalogo pa je opravljal na internetu dostopen zastonjski programček FreeRip verzije 1.21. Naj rezultati govorijo sami zase:

Za konec pa sem se na vsaki plošči še malo poigral z frekvencami in sicer tako, da sem frekvenco procesorja s spreminjanjem množilnika ohranjal karseda blizu originalnih 1666MHz, povečeval pa sem frekvenco vodila, kolikor so plošče to pač dopuščale, stabilnost sistema pa sem preverjal tako, da sem pustil teči 10 ciklov Sandrinega stability testa ter takoj nato zapregel še 3D Mark.

Končni rezultati so me prijetno presenetili v korist KR7-R, AT7 ter 8KHA+, bistveno premalo pa je vzdržala 8K3A+, saj sem pričakoval vsaj 170 MHz, dobil pa komaj 147. Razočarala je tudi K7VTA3, kajti prilezel sem le nekaj malega nad originalnih 133 MHz.

Zaključek

Torej, prebili ste se skozi vse opise plošč (čestitam :) --alien-w), natančno preučili vse grafe, dobili neko splošno sliko o teh ploščah, sedaj pa ste v dilemi, katero kupiti. Gremo lepo po vrsti: če kupujete računalnik, ki ga boste uporabljali za bolj nezahtevna opravila in ste prepričani, da vas ne bo potegnilo v navijanje, potem razmislite o nakupu Elitovih, MSIjeve, Gigabyteove ali AOpenove plošče, odvisno pač od tega, katera vam je bolj všeč in kakšno opremo imate v načrtu.

Ako ste odločeni, da boste svoj procesor mučili z ne pretiranim navijanjem in računalnik uporabljali tudi za nažiganje v legendarnem Quakeu, potem se splača pljuniti nekaj več in razmisliti o nakupu 8KHA+, 7VRXP in podobnih, seveda pa ne pozabite tudi na kvaliteten pomnilnik ter ostalo periferijo.

V kolikor pa spadate v zadnjo skupino najbolj gorečnih overclockerjev in postavljačev s točkami v 3DMrku (hec :)), potem se izbira skrči na le nekaj najboljših primerkov: KR7A, AT7, ter 8KHA+. To so plošče z višjega kakovostnega in žal tudi cenovnega razreda, ki bodo iz vašega procesorja iztisnile tisti zadnji elektron računske moči, vam prinesle zadovoljstvo z hitrim in stabilnim delovanjem ter seveda nabile ugled pri puncah ;) (ter spraznile denarnico -- alien-w).